Table Of ContentVIDA TOMŠIČ 
ŽENSKA V  RAZVOJU 
SOCIALISTIČNE 
SAMOUPRAVNE· 
JUG.OSLAV  IJE  . 
1 
ioJo9Ua 
OHK  .. Soc 
·1  -
398 
C· 
z 
1 
TOMSIC  V.  ~ 
Z ~ 
enska 
<::  . 
1  c 
1  c 
a::J  . 
.  1  -~·  
z 
1 
1  1 
..." 
1  ..." 
i. 
COBISS 0 
·nE/nZ 
'·  DELAVSKA ENOTNOST /NAŠA ŽENA 
Ljubljana 1980  .
PREDGOVOR K SLOVENSKI IZDAJI 
Knjiga »Ženska v razvoju socialistične samoupravne Jugo 
slavije« ima svojo zgodovino. Najprej je to bila obsežnejša· 
informacija,  ki smo jo pripravili 1971.  leta  v okviru akcije 
Organizacije združenih  narodov za  strategije 
uresničevanje 
drugega desetletja razvoja OZN (1971-1980) . Kot ena izmed 
t.i. nacionaln[h študij je naša informacija prispevala k obrav 
navi teme »Zenska in razvoj« v  sedemdesetih Jet v 
začetku 
komisiji ECOSOC za socialni razvoj. Kasneje je bila objav 
ljena v !eviji »Ž.ena danas« 1973. leta (štev. 270) pod naslo:.. 
vom »Zenske Jugoslavije  v gospodarskem in družbenem ra-
. zvoju dežele«.  ·  ·  · 
V  letu  1975,  ki ga  je  Organizacija  združenih  narodov 
proglasila za Mednarodno ieto žensk, je konferenca za vpraša 
nja  družbenega položaja žensk Jugoslavije  dala pobudo za 
pripravo  nove  publikacije  o  ženskah  Prejšnje 
Jugoslavije~ 
publikacije o tej temi so pošle in  jih je presegel. Vsebina 
čas 
Mednarodnega  leta žensk in sedanjega  desetletja_ OZN za. 
ženske (1976-1985) je bila opredeljena z geslom: »Enako 
pravnost,  razvoj,  mir«.  V  mednarodni skupnosti raste spo-
. znanje, da zahteva po spreminjanju vloge žensk v družbi ne 
izhaja zgolj iz humanitarnih pobud in da je celovito 
vključeva
nje žensk  v razvojna prizadevanja  na  vseh  - od 
področjih 
materialne proizvodnje in  do kulturne 
političnega odločanja 
ustvarjalnosti-kot tudi njihov enakopravnejši delež v sadovih 
razvoja nujen pogoj za vsestranski napredek vsake posamezne 
družbe  kakor tudi celote mednarodnih odnosov.  To pa za 
hteva tudi do  neke mere  prikazovanje položaja 
drugačno 
žensk oziroma poti za  njihove enakopravnosti v 
uresničevanje· 
5
okviru ra&oja dežele ..  Zato se je konferenca za  vprašanja 
družbenega položaja žensk Jugoslavije  naj •b i avtor 
odločila, 
omenjene informacije za OZN na njeni osnovi pripravil novo . 
publikacijo.  Tudi ta  naj bi služila predvsem za informacijo · 
· tujemu·  Konferenca za vprašanja družbenega položaja 
bralcu~ 
. žensk Jugoslavije je opredelila koncept in vsebino publikacije, 
oblikovala izdajateljski svet in. sklenila pogodbo z izdajatelj 
sko organizacijo »Jugoslovenski pregled<< v Beogradu . 
. Med delom o novem besedilu knjige se je pokazalo, da je 
na prvi pogled preprosta naloga -opremiti prejšnjo informa 
cijo z novimi podatki - v resnici težka.  Vprašalnik OZN, po 
katerem se je ravnala prva publikacija, je bil prilagojen pot re-· 
. bam vzporednega prikazovanja  dežel in je zato pu 
različnih 
ob  strani številne  posebnosti naše  dežele,  ki jih kaže 
ščal 
-opisati,  napraviti naše izkušnje·razumljive. Obrav 
če ho.čemo 
. navanje dejstev in dejavnikov v zvezi s spreminjanjem polo 
žaja ženske in z njenim prispevkom k celotnemu razvojnemu 
procesu dežele je vsekakor izzivalna naloga.  Poskušali smo 
. tujemu bralcu kratko a razumljivo prikazati celoto družbenih 
in  odnosov pri nas, posebej v okviru sprememb, ki 
političnih 
·jih uveljavlja ustava SFRJ iz leta 1974 in tistih, ki spremljajo 
njeno  O  tem  imamo  danes  pri  pas·  veliko 
uresničevanje. 
gradiva.  Poleg  in znanstvenih študij se Je nabralo 
političnih 
veliko razprav,  in drugih podatkov o razvoju SFRJ. 
statističnih 
Mednarodno leto žensk, desetletje OZN za ženske in mednaw 
rodno leto otroka so bili dodatna vzpodbuda za številna nova . 
analize, znanstvena dela, razprave o položaju žen 
poročila, 
ske, družine, otroka.  V tem okviru so tekle pomembne raz..; 
prave tudi v  SFRJ leta 1978, ob sprejemanju po 
Skupščini 
sebne Resolucije o glavnih smereh družbenega delovanja za 
zboljšanje. družbenoekonomskega položaja in vloge ženske v 
samoupravni družbi.  V  publikaciji,  kakršna  je 
socialistični 
pred vami, ni bilo  predstaviti vsega  gra.-: 
mogoče  obstoječeg!l 
diva,  niti ni to  bil njen namen.  Izbrali smo le najvažnejša 
vprašanja, da  bi na ta  prikazali celoto razvojnega pro 
način 
cesa. in bistvo jugoslovanskih  teženj in poti v izgrajevanju 
samoupravne družbe  enakopravnih narodov in 
socialistične 
·.ljudi. 
Pri  tem  delu  smo  uporabili- mnogo  objavljenih gradiv, 
-vendar vire navajamo le, kadar je šlo za njihovo neposredno 
uporabo oziroma za citate. O tem, kako predstaviti nekatera 
vprašanja,  smo razpravljali z  odgovornimi 
družbenopolitič-
·6
nimi delavci.  Težko bi se bilo zahvaliti vsem, ki so pomagali 
· . pri pisanju  .publikacije.  Sam poskus,  da  opišemo 
pričujoče 
· položaj ženske v Jugoslaviji v razvoju dežele,. je pripeljal dQ 
posvetovanj s širokim krogom tovarišic in tovarišev. ·Vendar 
moram posebej poudariti dragoceno sodelovanje Hristine Pop 
Antoske in Ike Kekic v celotnem nastajanju knjige, od obliko 
vanja informacije za OZN dalje. Prav tako moram poudariti 
pomoč dr.  Vide. Čok, Dušanke Kovačevic in Sane Salahovic. 
Za interpretacijo uporabljenega gradiva in za  predstav 
način 
ljanja informacij pa seveda odgovarjam sama. 
Ob slovenski izdaji naj še dodam: 
»lugoslovenski pregled« pravkar  tiskanje angle 
končuje 
škega prevoda te knjige in čez nekaj mesecev izide francoski. 
Ob pripravljanju te publikacije sem bila vse bolj prepričana, 
da bo opravila svojo vlogo toliko bolje, kolikor bolj bomo tudi 
·.  sami svoj današnji položaj razumeli kot plod preteklih bojev 
in dosedanjega razvoja. Zato sem z veseljem sprejela zanima 
nje in pripravljenost »Delavske enotnosti« in »Naše žene« za 
slovensko  izdajo.  Pri  tem  pa  morda  ne  gre  Je  za  nekak 
za razgovore s tujci in za nastope na mednarodnih 
priročnik 
je prvotna informacija bila namenjena. V 
srečanjih- čemur 
razpravah o mnogih današnjih vprašanjih se je pokazalo, da ni 
odveč, če imamo pred očmi vso Jugoslavijo in naš pretekli 
razvoj, v katerem smo na nekatera danes  vprašanja 
pereča  ž~ 
odgovorili oziroma se dogovorili za smer njihovega reševap.ja. 
Tako se zdi, da bo lahko služila tudikot priročen razgled skozi 
prehojenp pot. Posebej prispevajo k  taki uporabi pri našem 
vsakdanjem delu tudi pregled pravne ureditve položaja žensk 
v ~ugo~lavijf in statističn_i po_datjci o posameznih VJ?!.ašanj!h. 
Pn pr1praV1  slovenske · Izdaje  1e  pomagala  tovans1ca  Z1va 
Beltram. 
1 
Vida  TOMŠIČ 
7.
UVOD 
Knjiga opisuje napore in dosežke na poti k enakopravnosti žensk 
v  federativni republiki Jugoslaviji. Naš pogled na boj za 
Socialistični 
enakopravnost in emancipacijo žensk je zahteval, da prikažemo ta 
boj  v  zgodovinski  perspektivi in kot sestavni del boja delavskega 
razreda ter flelovnega ljudstva za socialno in nacionalno osvoboditev. 
Kar zadeva cilje ili metode boja za enakopravnost žensk, menimo, da 
je potrebno stalno  ponavljati  vprašanje:  enakopravnost glede na 
koga in kako. če poskušamo odgovoriti na tako zastavljeno vpraša 
nje, lahko takoj ugotovimo, da ne gre samo za nekatere formalne 
pravice žensk, ki bi jih izenačevale z obstoječimi pravicami moških. 
Znano  je,  da  tudi  moški,. zlasti  delavci,  delovni  kmetje, delovna 
inteligenca v  družbenih  ne uživajo vseh pravic, 
določenih  okoliščinah 
oziroma da so mnogi tudi brezpravni. Zato ni človekove emancipa 
cije,  ne velja za oba spola·. Zatorej tudi ni 
če  mogoče pri~a~v~tj.ooja 
.  ..  . 
prQti  žensk zunaj skupnega boja delavskega ra-
Qeenakopr~vnosti. 
zreda in vseh naprednih družbenih sil za uresn.iče,nj~ .vseh človekovih 
pravic. V tej knjig}-posk.ušamo pokazati, kako so se oblikovali cilji 
boja ter po kakšni poti oziroma kako smo te· cilje uresničevali v 
Jugoslaviji.  · 
I. Menili smo, da je nujno prikazati ekonomske in družbenopoli 
tične razmere v stari Jugoslaviji (1918-1941) ter narodnoosvobodilni 
boj  (1941-1945), da bi spoznali, iz  je zrasla ·naša 
česa  socialistična 
samoupravna skupnost narodov in narodnosti. Pri tem zlasti opozar 
jamo na naslednje:· 
- kakšne so bile razmere .v ekonomsko in družbeno nerazviti 
državi, ki so zahtevale globoke in vsestranske družbene spremembe, 
krogi v stari Jugoslaviji pa jih niso 
vladajoči buržoazno-monarhistični 
· bili pripravljeni izpeljati. Delovno ljudstvo je izgubilo sleherno upa-
9
· nje, da inu bo kapitalistična vlada dala kruh, pravice in demokratične· 
svoboščine;  · 
·  - kako so te razmere pogojile zavesten, organiziran boj delav 
skega razreda na  vseh delovnih množic za  vrednej 
čelu  uresničenje 
šega življenja, za  nacionalno in ekonomsko enakopravnost. 
resnično 
Delavski razred je hkrati. zahteval tudi enakopravnost žensk. Spo 
znanje utemeljiteljev znanstvenega socializma o tem, da je nujno 
treba odpraviti diskriminacijo žensk in  enakopravnosti 
uresničevanje 
žensk vključiti v skupni program, so postopoma sprejeli vsi resnični 
borci za človekovo emancipacijo, za osvoboditev dela in za nove 
družbene odnose. Tako so tudi tiste ženske, ki so se dotlej 
ločeno 
bojevale za  pravice žensk, lahko vtkale svoje cilje v skupen 
politične 
boj  delovnih  ljudi  za korenite ekonomske, družbene in politične 
spremembe; 
- kako je bila edino  partija Jugoslavije v težkih 
Komunistična 
notranjih in mednarodnih okoliščinah sposobna voditi boj, ko se vse 
parlamentarne  stranke  stopile  na  pot izdajstva  in  se 
meščanske 
povezale s  okupatorji, da bi branile svoje privilegirane 
fašističnimi 
družbene položaje. Komunistična partija ni prišla na čelo boja za 
novo družbo samo zato, ker je imela jasna  in programska 
teoretična 
ampak tudi zato, ker se je bil sleherni  preganjane 
stališča,  člante 
organizacije pripravljen bojevati za proklamirane cilje tudi za ceno 
svojega življenja.  .  .  · 
·  Prelomno obdobje je nastopilo z narodnoosvobodilnim bojem in 
socialistično revolucijo (1941-1945), ko se je na naših tleh, na tleh 
·okupirane in razkosane Jugoslavije,  pod. vodstvom Komuni 
začela 
partije splošna ljudska vstaja in koje bila ustanovljena najširša 
stične 
politična množična organizacija, Narodnoosvobodilna fronta, za boj 
proti tujim okupatorjem in za osvoboditev domovine. Narodnoosvo 
bodilni boj je imel zato od vsega začetka značaj ljudske, v bistvu 
revolucije, v kateri so poleg razredno zavednih delavcev 
socialistične 
sodelovale vse rodoljubne  sile, in to v vseh 
množično  demokratične 
oblikah boja - od političnega do vojaškega. ženske so se bojevale iz 
enakih pobud kakor moški, vendar jih je še dodatno pritegovala tudi 
vodilnih sil narodnoosvobodilnega boja, da obenem uve 
odločnost 
ljavijo  popolno  enakopravnost  spolov.  V  boju  je enakopravnost 
postajala stvarnost v vrstah -borcev in v novem družbenem sistemu, ki 
je nastajal iz boja. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja je name 
,njalo veliko skrb vsebinam in oblikam dela med ženskami ter organi 
zirani udeležbi žensk v boju, ker je bilo  da je udeležba 
prepričano~ 
žensk  pomena za uspeh  revolucionarnega 
odločilnega  partizanskega~ 
boja, kakor tudi za prihodnjo organizacijo družbe. 
10
\  . 
.I I.  Največji del knjige:je P?svečen informaciji o povojnem ob~ 
dobju revolucionarnih sprememb ter o dosežkih ekonomskega ra~ 
zvoja in  programskih ciljev v družbeni graditvi 
uresničevanja  sociali~ 
stične samoupravne družbe. Prikazani so med seboj pogojeni procesi: 
razvoj socialističnega političnega sistema, ekonomski razvoj države 
in proces osvobajanja dela kot odločilni dejavnik tudi za emancipa 
cijo žensk. Ker smo želeli  kako nastajajo temelji novega 
prikazati~ 
položaja  delavca in  to pa  so hkrati tudi  temelji novega 
občana, 
položaja ženske v družbi in družini, se v tem poglavju ustavljamo 
zlasti  pri tistih spremembah, ki jih znanstveni socializem .šteje za 
To 
temeljne, da bi v celoti odpravili diskriminacijo žensk.  pa so: 
ukinitev zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in uvedba druž-. 
bene lastnine kot temelja samoupravljanja; pospešen ekonomski in 
družbeni  ki  žensk in moških v zdru 
ra~voj,  omogoča vključevanje 
ženo  delo  ter postopno· izginjanje  funkcije  družine; 
gospodars~e 
razvoj  tistih samoupravnih in političnih družbenih institucij, prek 
katerih združeni delavci in  postopoma obvladujejo celotno 
občani 
družbeno reprodukcijo in v tem okviru podružbljaj o funkcije družine 
in gospodinjstva.  . 
III. ·Posebno poglavje je namenjeno teoriji in praksi usmerjanja 
prdcesa emancipacije žensk. Na podlagi·s poznanj klasikov znanstve 
nega socializma  opozarjamo mi  ustvarjalno uporabo marksizma v 
programu ZKJ in na akcijo subjektivnih sil miše družbe. 
Programski  cilji  so  že  v  velikem  delu  dobili  svoje  mesto  v · 
političnem in ekonomskem sistemu, kakor je to zapisano v ustavi in 
zakonskih predpisih, .ter v akciji p'olitičnih sil, ki usmerjajo družbeni 
razvoj. Dolgoročni proces, prek katerega se uresničuje odpravljanje 
diskrimina~ije žensk in uveljavljajo vse človekove pravice, ne more 
potekati  sam  od  sebe,  kot  stihijski  proces  materialnega  razvoja,· 
četudi je pospešen. ekonomski razvoj neizogiben pogoj za vse spre 
membe.  Zato opozarjamo na vse  vzvode in. nosilce sprememb, od 
družbenopolitičnih organizacij_ do zakonodajnih uiq-epov. 
IV.  Ker je težišče v našem izhodišču na prikazovanju idejnopoli 
temeljev za delovanje  samoupravnega družbe 
tičnih  socialističnega 
nega sistema, kar zadeva vprašanja, ki so pomembna za 
uresničeva
nje  enakopravnosti  žensk,  dajemo  krajše  prikaze  o  posameznih 
od ekonomskega do mednarodnega.  se, da bi 
področjih,  Z~vedamo 
bilo koristno povedati  o industrializaciji in urbanizaciji, o zapo 
več 
slovanju žensk,  o zaščiti pri  delu,  o razvoju  kmetijstva in vasi,  o 
izobraževanju kakor tudi o zdravstvenem varstvu in socialnem za va- · 
rovan ju, in to na podlagi obstoJečih in morda še novih 'analiz. Vendar 
pa menimo, da že besedilo te publikacije, dopolnjeno s statistični.mi 
11
tabelami in pregledom pravnih predpisov,  vpogled v doslej 
omogoča 
doseženo  stopnjo  razvoja.  Mepili  smo,  da je širšega pomena,  če 
opozorimo tudi na nekatera vprašanja, pa  so videti obrobna, o. 
čeprav 
katerih pa prav zdaj  razprava v naši javnosti (npr.  o naravi 
teče 
zaščitnih ukrepov v prid ženske-delavke in podobno). 
V.  Tudi v poglavju o zakonski zvezi, družini, gospodinjstvu in 
otroškem  varstvu  ostajamo bolj  pri opisovanju  razvoja 
političnih 
stališč,  pravnega  razvoja  ter  opozarjanju  na  sedanje  ustavne  in 
. zakonske rešitve, medtem ko je dokumentacija v številkah, diagra 
mih in podobnem zapostavljena. Nekoliko širše infotmiramo o ra 
zvoju  družine vse do leta 1974, ko je bila v ustavi SFRJ 
načrtovanja 
in v ustavah vseh republik in pokrajin opredeljena svoboda 
odločanja 
o ·rojstvu otrok kot nova človekova pravica.  . 
VI.  V poglavju o mednarodnih zvezah se omejujemo na prikaz 
tistih dejavnosti,  ki  se neposredno povezujejo z žensko tematiko, 
se popolnoma zavedamo  pomena .vseh mednaro 
četudi  odločilnega 
dnih akcij, ki jih vodijo danes  države in dežele v razvoju 
neuvrščene 
za spremembo današnjega položaja narodov in posameznikov. Boj za 
novo  mednarodno ekonomsko in  politično ureditev .obravnavamo 
kot najboljši okvir, v katerem morajo dobiti prostor vse specifične 
mednarodne dejavnosti držav, političnih in družbenih organizacil, ki 
se ukvarjajo s položajem žensk.  obravnavanje ženskih pro 
Ločeno 
blemov tudi v svetovnih razsežnostih bi lahko imelo samo nasproten 
Toda tema o mednarodnih odnosih nasploh bi nas pripeljala 
učinek. 
zato dajemo tudi v tem delu samo ožjo informacijo. 
predaleč, 
* * * 
Naposled pa je potrebno· dati  bralcu še dodatno pojasnilo in 
opozorilo.  Samo  mimogrede in nepopolno opozarjamo na znatne 
razlike znotraj Jugoslavije, na razlike med republikami in pokraji 
narna v materialnem razvoju, v zgodovini, kulturi, tradicijah, ki pa 
pogosto še posebej vplivajo na položaj žensk. Vendar te razlike niso 
bistvene,  ker  niso  kvalitativne.  To so razlike  v stopnji razvitosti 
posameznih okolij, ki zahtevajo posebne napore za ustrezno konkre 
tizacija splošno sprejetih in z ustavo zagotovljenih pravic v lastnih 
razmerah. 
Jugoslavija kot zelo nerazvita in v vojni opustošena država se je 
začela po drugi  svetovni  vojni pospešeno ·razvijati.  Zaradi svoje 
raznolikosti deli v tem procesu po eni strani usodo držav, ki so komaj 
stopile iz naturalnih odnosov, po drugi strani pa v nekoliko razvitej 
ših  delih  države  deli  usodo  držav,  kjer  je industrializacija že  v 
12