Strokovni predlog za zavarovanjeRegijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, Zavod RS za ...

40 Pages·2008·0.4 MB·Slovenian

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

STROKOVNI PREDLOG ZA ZAVAROVANJE
REGIJSKEGA PARKA
KAMNIŠKO SAVINJSKE ALPE

- DOPOLNITEV DECEMBER 2007 -

Nosilka naloge: Direktor:
Mojca Tomažič, univ.dipl.geografinja dr. Darij Krajčič, univ.dipl.inž.gozdarstva
visoka svetnica

CELJE in KRANJ, december 2007
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 2

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

Naloga: STROKOVNI PREDLOG ZA ZAVAROVANJE
REGIJSKEGA PARKA KAMNIŠKO
SAVINJSKE ALPE

- DOPOLNITEV DECEMBER 2007 -

Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor

Izdelovalec: ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE –
Območna enota Celje ter Območna enota Kranj

Nosilec/ka naloge: MOJCA TOMAŽIČ, univ.dipl.geografinja

Sodelavci: MAJA BROZOVIČ, univ.dipl.geografinja
GREGOR DANEV, univ.dipl.inž.gozdarstva
MATEJ PETKOVŠEK, univ.dipl.biolog
TOMAŽ ACMAN, univ.dipl.inž.kraj.arhitekture

Številka naloge: 1-IV-34/1-O-08/MT

Kraj in datum
izdelave: CELJE in KRANJ, december 2007

© Zavod RS za varstvo narave – Območna enota Celje, Kranj. Vse pravice pridržane. Za vsakršno
uporabo besedil in fotografij izven namena, za katerega so bile izdelana izhodišča za strokovni
predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, je treba pridobiti dovoljenja
izdelovalca.
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 3

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

VSEBINA

1 UVOD..............................................................................................4
1.1 NAMEN IN CILJ.............................................................................................. 5
1.2 VARSTVENA KATEGORIJA.......................................................................... 5
2 OBMOČJE OBRAVNAVE..............................................................6
2.1 GEOGRAFSKI OPIS....................................................................................... 6
2.2 KARTOGRAFSKA PODLAGA ....................................................................... 7
3 OBMOČJA S STATUSOM.............................................................8
3.1 ZAVAROVANA OBMOČJA............................................................................ 8
3.2 NARAVNE VREDNOTE................................................................................ 10
3.3 POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA (OBMOČJA NATURA 2000)............ 20
3.4 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA......................................................... 21
4 PREDLAGANA VARSTVENA OBMOČJA ..................................23
4.1 PRVO VARSTVENO OBMOČJE.................................................................. 23
4.2 DRUGO VARSTVENO OBMOČJE............................................................... 24
4.3 TRETJE VARSTVENO OBMOČJE............................................................... 24
4.4 PREDLAGANA OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA...................................... 24
4.5 STROKOVNI PREDLOG ZA SPREMEMBO MEJE...................................... 27
5 PRAVILA RAVNANJA .................................................................28
5.1 RAZVOJNE USMERITVE ............................................................................. 28
5.2 VARSTVENE OMEJITVE.............................................................................. 30
5.2.1 SPLOŠNE VARSTVENE OMEJITVE............................................................. 30
6 LITERATURA IN VIRI...................................................................37
7 KARTOGRAFIJA..........................................................................39
8 PRILOGA......................................................................................40
8.1 PREDLAGANE NARAVNE VREDNOTE...................................................... 40
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 4

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

1 UVOD

Na pobudo Ministrstva za okolje in prostor smo v letu 2006 pričeli izvajati nalogo
»Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe«.

Območje obravnave in status je določeno s strani Ministrstva za okolje in prostor, ki
nam je tudi posredovalo natančno mejo obravnave in je povzeta v kartografskih
prilogah. Ministrstvo je določilo kategorijo regijskega parka, ki ga določa 70. člen
Zakona o ohranjanju narave. Le-ta pravi, da je regijski park obsežno območje
regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območij
naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle
pa z naravo uravnotežen.

V obravnavanem območju, natančneje na Savinjskem, so še vedno veljavna
obstoječa zavarovanja, ki se nanašajo na vsebine ohranjanja narave. Skalnati
osamelec Igla je bil zavarovan z »Odločbo o zavarovanju skalnatega obeliska »Igla«
v Solčavi« (Uradni list LRS, št. 20, z dne 12.6.1951). Nekdanja Občina Mozirje pa je
na podlagi elaborata št. 02-402/5-84-AA, z dne 7.5.1985 sprejela »Odlok o razglasitvi
naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Mozirje«. Danes je ta občina razdeljena na 7 občin: Solčava, Luče, Ljubno, Nazarje,
Mozirje, Gornji Grad in Rečico ob Savinji.

Območje, ki ga obravnavamo v strokovnem predlogu za regijski park Kamniško
Savinjske Alpe je manjše, zato se postavlja vprašanje, kaj bo s tistimi zavarovanji in
statusi, ki ostanejo zunaj obravnavanega območja in so sodili v nekoč enotno občino
Mozirje.

Na predlaganem območju za zavarovanje sta sedaj zavarovana krajinska parka:
Logarska dolina (površina 35,57 km²) in Robanov kot (površina 14,47 km²),
ustanovljena leta 1987.

Na območju občin Kamnika, Preddvora in Jezerskega ni zavarovanih območij.

Prizadevanja za zavarovanje visokogorskega območja Kamniško-Savinjskih Alp so
se začela s Spomenico leta 1920. Aktivnosti za zavarovanje Logarske doline z
Okrešljem za narodni park (samo Okrešelj) so se začele pred letom 1941, Robanov
kot je bil prvič zavarovan leta 1950.
V Kamniški Bistrici je bil leta 1963 podan predlog za zavarovanje tako imenovanega
Kamniškega narodnega parka, ki pa se ni uresničil. Leta 1965 je bila začasno
zavarovana Velika planina, predvsem pastirska naselja kot ohranjena kulturna
dediščina pred pritiski turističnega razvoja (smučišče). Leta 1966 je bil podan s strani
dr. Angele Piskernik, biologinje in prve slovenske naravovarstvenice, predlog za
bilateralni park, ki je bil poslan CIPRI (Commission Internationale pour la Protection
des Alpes). Leta 1968 je bil oblikovan predlog Jugoslovansko Avstrijskega
krajinskega parka na območju Karavank in Savinjskih ali Kamniških Alp, ki sta ga
pripravila tedanji Geodetski zavod Slovenije in Zavod za spomeniško varstvo
Slovenije. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil pripravljen
predlog za zavarovanje Krvavca pred razvojnimi težnjami smučišča. V devetdesetih
letih so bile sprejete le krajinske zasnove za Krvavec.
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 5

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

Na tem območju je bil v prostorskih aktih načrtovan Karavanško-Kamniško-Savinjski
regijski park, ki je bil do sprejetja strategije prostorskega razvoja RS Slovenije,
obvezno republiško izhodišče. Ta park je segal od Golice nad Jesenicami na zahodu
do Uršlje gore na Koroškem na vzhodu (površina 803,24 km²).

1.1 NAMEN IN CILJ

Varovanje naravnih vrednot, predvsem pa ohranjanje biotske raznovrstnosti so
obveznosti, ki izhajajo tako iz domače zakonodaje kot tudi mednarodnih konvencij in
drugih dokumentov.

Območje predlaganega Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe je območje
številnih naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena, ekološko pomembnih
območij in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).

Na predlaganem območju za zavarovanje je 16 zavarovanih območij, od tega je eno
območje naravni rezervat, 2 krajinska parka in 13 naravnih spomenikov. Naravnih
vrednot je 212, od tega jih ima 110 državni pomen, 102 naravni vrednoti pa
lokalnega. Posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) je 5, od tega je eno
posebno varstveno območje (SPA) in štiri potencialna ohranitvena območja (pSCI).
Na obravnavanem območju sta dve ekološko pomembni območji.

Z vsebinskega vidika je sprejem novega akta o zavarovanju potreben zaradi
posodobitve in uskladitve varstvenih režimov in pravil ravnanja na predlaganem
območju, zaradi določitve načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev varstva
naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in nenazadnje zaradi upravljanja z
območjem.

1.2 VARSTVENA KATEGORIJA

Varstvena kategorija za Regijski park Kamniško Savinjske Alpe je bila podana s
strani Ministrstva za okolje in prostor.

IUCN (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources) je že
pred leti priporočila okvirne kategorije za zavarovana območja in predlagala definicije
zanje. Vsa zavarovana območja na svetu naj bi po tej klasifikaciji razvrstili v sedem
kategorij.

Obravnavano območje predlaganega Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe
lahko prištevamo v kategorijo V »Zavarovana krajina«, ki predstavlja območje,
zavarovano za ohranjanje krajine (kopne in morske) in za rekreacijo.

Na podlagi strokovnih argumentov podanih v nalogi ugotavljamo, da je izbrana in
podana kategorija regijskega parka s strani Ministrstva za okolje in prostor primerna
in zadošča strokovnim kriterijem za širša zavarovana območja, podanih v Zakonu o
ohranjanju narave.
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 6

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

2 OBMOČJE OBRAVNAVE

2.1 GEOGRAFSKI OPIS

Kamniško Savinjske Alpe so samostojna geotektonska enota Južnih Apneniških Alp.
Predstavljajo njihov skrajni odrastek oziroma podaljšek na slovenskem ozemlju.
Ležijo med Zahodnimi Karavankami na severozahodu, Vzhodnimi Karavankami na
severu, Velenjskim hribovjem na severovzhodu, Ložniškim gričevjem in Savinjsko
ravnjo na vzhodu ter razgibanim Posavskim hribovjem in Savsko ravnjo na jugu.

Največ nejasnosti je na severu, kjer se stikajo in prepletajo z Vzhodnimi
Karavankami. Obe gorski skupini sta pokrajinsko združeni preko več nizkih prečnih
hrbtov. Meja med njima je določena v podrobnejši tektonski zgradbi in geološki
sestavi. Na oboje je navezana reliefna zgradba, ki razmejuje gorstvi v dve samostojni
enoti, tudi po genetski plati. H Kamniško Savinjskim Alpam prištevamo poleg
glavnega grebena Grintovcev še pogorja Dobrče (1634 m), Storžiča (2132 m) in
Raduhe (2062 m).

Meja med Kamniško Savinjskimi Alpami in Vzhodnimi Karavankami poteka po
namišljeni črti od Most pri Žirovnici po dolini Završnice na preval Kališča (980 m),
mimo Vrha Velikega Gača (1053 m), po dolini Drage na preval Vrh Luž (1202 m)
med Dobrčo (1634 m) in Begunjščico (2060 m), nad Tržičem po dolini Lomščice na
Javorniški preval (1465 m) in po dolini Reke pod Storžičem (2132 m) do Kokre. Od
tod poteka meja čez Spodnje in Zgornje Jezersko, čez Jezerski vrh (1218 m), na
naselje Bela (Vellach), čez Pavličev vrh (1339 m), od tod dalje po dolini Ručnika na
Solčavo, po potoku Klobaša in Robnikovem grabnu čez Spodnje Sleme (1254 m), ki
je med Olševo (1929 m) in Raduho (2062 m), na potok Bistro, ki je že desni pritok
Meže.

Tudi na vzhodu meja ni pokrajinsko jasno zarisana in poteka po dolini Lučnice in
njenem pritoku doline Brložnice, preko Kranjskega Raka in po dolini Volovljeka v
dolino Črne.

Kamniško Savinjske Alpe so obsežna gorska skupina, ki je od severa proti jugu
razčlenjena s prečnimi dolinami. Njihova glavna slemenitev je navezana na alpsko
smer zahod – vzhod. V tej smeri se razprostirajo v dolžini okrog 66 km, od juga proti
severu pa od 15 do 20 km v širino.

Meje mladonagubanega gorstva tečejo po dolinah Savinje in Bistre na severu,
Koroške in Štajerske Kramarice na severovzhodu, Pake na vzhodu, Motniščice,
Tuhinjščice, Črne in Bistričice na jugu, Tržiške Bistrice na zahodu ter Lomščice,
Jezernice in Bele na severozahodu. Tako spadajo v obravnavo Storžičeva skupina s
Kriško goro, Grintovci s Kalškim grebenom in Veliko planino ter Dleskovško planoto,
skupina Rogatca, planoti Menina in Dobrovlje, pogorje Raduhe, Smrekovško pogorje
in planota Golte.

Ime Kamniško Savinjske Alpe, tako kot večina drugih pokrajinskih imen na tem
območju, je umetna skovanka. Edini iz ljudske govorice prevzet izraz je Grintovec, ki
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 7

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

označuje le najvišje ležeče osrčje pogorja. Pojmovanje se je skozi časovna obdobja
spreminjalo, od tega, da sta se uporabljali različici kot Kamniške in Savinjske Alpe ter
Kamniške ali Savinjske Alpe. Prvo pojmovanje je preveč poudarjalo dvojnost, drugo
pa pretirano enotnost, glede na različnost pokrajinske značilnosti. V sedanjem času
je v veljavi v strokovni javnosti in na večini zemljevidov pojmovanje Kamniško
Savinjske Alpe, ki hkrati označujeta povezanost v neločljivo celoto.

2.2 KARTOGRAFSKA PODLAGA

Območje regijskega parka je bilo določeno s strani Ministrstva za okolje in prostor, ki
nam je tudi posredovalo natančno mejo obravnave. Pri delu smo opazili bistveno
neskladnost meje obravnave z naslednjimi vsebinami:
− bistveno odstopanje od katastrske meje na območju Ravenske Kočne, od
Zaplate do Zvoha, Kamniškega vrha, od Črne do Krvave peči, na celotnem
območju Dleskovške planote, Igle, od Hude ravni do Javorovca, severno in
zahodno od Raduhe in na širšem območju Solčave;
− odstopanje od državne meje.

Vsebine varstva narave so bile risane na naslednjih kartografskih podlagah:
− naravne vrednote, predlagane naravne vrednote in območja Natura 2000 na
DTN v merilu 1:5000 oziroma 1:10000 ter digitalnih ortofoto posnetkih;
− ekološko pomembna območja na DKN (2003);
− zavarovana območja na DTN v merilu 1:5000, 1:10000, 1:25000 ter preris iz
starejših katastrskih načrtov.

Varstvena območja so bila risana s pomočjo DTN v merilu 1:5000 oziroma 1:10000
ter digitalnih ortofoto posnetkov. Meje varstvenih območij so bile ponekod prilagojene
mejam naravnih vrednot, območjem Natura 2000, zavarovanim območjem oziroma
mejam varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov.
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 8

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

3 OBMOČJA S STATUSOM

3.1 ZAVAROVANA OBMOČJA

Tabela 3.1 Pregled zavarovanih območij

EVID. ŠT. IME KRATKA OZNAKA STATUS URADNA OBJAVA

260 Robanov kot Gorska ledeniška dolina v KP Odlok o razglasitvi naravnih
Savinjskih Alpah znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
406 Logarska dolina Ledeniška dolina v povirju KP Odlok o razglasitvi naravnih
Savinje v Savinjskih Alpah znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
76 Igla Skalni samotar v Zgornji NS Odlok o razglasitvi naravnih
Savinjski dolini znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
269 Savinja od Vodotok z obrežnim pasom v NS Odlok o razglasitvi naravnih
izvira do Zgornji Savinjski dolini od znamenitosti ter kulturnih in
Ljubnega Logarske Doline do sotočja z zgodovinskih spomenikov
Ljubnico na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
279 Slapišče Palenk Slapišče na potoku Palenk, NS Odlok o razglasitvi naravnih
desnem pritoku Savinje v znamenitosti ter kulturnih in
Logarski dolini zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
281 Slap Savinja Slap pri izviru Savinje v Logarski NS Odlok o razglasitvi naravnih
(Rinka) dolini znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
416 Melišče pod Melišče pod severno steno NR Odlok o razglasitvi naravnih
Planjavo Planjave, rastišče lepega znamenitosti ter kulturnih in
čeveljca zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
422 Soteska Savinje Soteska Savinje pri Igli NS Odlok o razglasitvi naravnih
pri Igli znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
434 Rjavčeva jama Jama nad Savinjo v Podveži, NS Odlok o razglasitvi naravnih
paleontološko nahajališče znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
435 Trbiška zijalka Fosilna ponorna jama v soteski NS Odlok o razglasitvi naravnih
Savinje s pleistocensko favno znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 9

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

EVID. ŠT. IME KRATKA OZNAKA STATUS URADNA OBJAVA

(Uradni list SRS, št. 27/87)
437 Snežnica na Jama na planini Javorje na NS Odlok o razglasitvi naravnih
Raduhi Raduhi znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
472 Presihajoči Presihajoči studenec pod Iglo v NS Odlok o razglasitvi naravnih
srudenec Zgornji Savinjski dolini znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
475 Izvir Črne Izvir Savinje v Logarski dolini NS Odlok o razglasitvi naravnih
(Savinja) znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
1098 Račka vrata Naravni most v zahodni steni NS Odlok o razglasitvi naravnih
Raduhe znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
1421 Soteska Soteska potoka Palenk, desni NS Odlok o razglasitvi naravnih
Palenka pritok Savinje v Logarski dolini znamenitosti ter kulturnih in
zgodovinskih spomenikov
na območju občine Mozirje
(Uradni list SRS, št. 27/87)
1424 Okno v luknji Naravno okno na Zabrložnici NS Odlok o razglasitvi
naravnih znamenitosti ter
kulturnih in zgodovinskih
spomenikov na območju
občine Mozirje (Uradni list
SRS, št. 27/87)
Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe – dopolnitev 2007 10

Zavod RS za varstvo narave, Območni enoti Celje in Kranj, december 2007

3.2 NARAVNE VREDNOTE

Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega
pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno
območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Zlasti
so to geološki pojavi, minerali, fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemni
kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi,
ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in
reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter
njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Tabela 3.2 Pregled naravnih vrednot

IDENT. IME KRATKA OZNAKA ZVRST POMEN
ŠT.
72 Hudičev boršt Osamelec bukovega gozda na Zaplati nad ekos NVDP
Preddvorom

76 Igla – skalni Skalni samotar Igla v Zgornjesavinjski* geomorf NVDP
samotar dolini

112 Velika in Mala Slikovita, med seboj povezana udora na geomorfp NVDP
Veternica Veliki planini

125 Konec v Kamniški Krnica z vršajem in balvani v Kamniški geomorf, NVDP
Bistrici - krnica in Bistrici geol
balvani
126 V Kamniška Bistrica - Vodotok Kamniška Bistrica do Županjih njiv hidr, NVDP
zgornji tok s pritoki s pritoki Sedelščak, Kamniška Bela, geomorf
Korošica, Krvavec, Dolski graben in Konjski
potok
136 V Kokra Reka Kokra od povirja v Karavankah do hidr, NVDP
izliva v Savo, levi pritok Save geomorf
146 Korošica Zamočvirjena ledeniško poglobljena geomorf, NVLP
kotanja, napolnjena z drobirjem, v geol, hidr,
Kamniško – Savinjskih Alpah ekos
242 Veliki Predaselj - Korita Kamniške Bistrice geomorf, NVDP
korita hidr
260 V Robanov kot Gorska ledeniška dolina v Savinjskih Alpah geomorf NVDP
269 V Savinja s pritoki Levi pritok Save pri Zidanem Mostu hidr, NVDP
geomorf
279 Palenk - slapišče Slapišče na Palenku, levem pritoku Savinje, geomorf, NVDP
v Logarski dolini hidr
281 Rinka Slap pri izviru Savinje v Logarski dolini geomorf, NVDP
hidr
291 Smrekovec – Greben med Smrekovcem in Komnom, geomorf, NVDP
Komen - greben nahajališče oligocenskega andezita, ekos,
rastišče acidofilnih alpinskih vrst, habitatov bot
ogroženih živalskih vrst
406 V Logarska dolina Ledeniška dolina v povirju Savinje v geomorf, NVDP
Savinjskih Alpah (hidr)
408 V Veža Kraški podi na zahodnem delu Dleskovške geomorf, NVDP
planote geol