Glagol čutiti v slovenščini: med slovarjem, skladnjo in rabo

8 Pages·0.098 MB·Slovenian

by  Będkowska-Kopczyk A.

SimpozijOBDOBJA34
GLAGOL^UTITIV SLOVEN[^INI:MED SLOVARJEM,SKLADNJO
IN RABO
AgnieszkaBêdkowska-Kopczyk
InstitutfürSlawistik,Gradec
UDK811.163.6'367.625'37:159.93:159.942
V~lankuzdru`ujemskladenjskoinleksikalnoanalizoglagola~utitiinnaosnoviglagol-
sko-samostalni{kih konstrukcij s tem glagolom predlagam novo interpretacijo njegovega
semanti~nega okvira. Raziskava prikazuje, da obravnavane konstrukcije izra`ajo razli~ne
vrstezaznavanjanotranjihinzunanjihdra`ljajevtakovfizi~nikotabstraktnidomeni.Prika-
zuje tudi, da se v lu~i konkretne rabe v korpusu Gigafida ista konstrukcija (npr. ~utiti hlad)
lahko nana{a na razli~ni vrsti zaznavanja. To dejstvo potrjuje, da je smiselno navedene
konstrukcijeobravnavativcelemskladenjskemkontekstu,vkateremsenahajajo.
glagol~utiti,glagolsko-samostalni{kekonstrukcije,kognitivniinkonstrukcijskipristop
ThisarticleincorporatesasyntacticanalysisintoalexicalstudyoftheSloveneverb~utiti
(,to feel’) and proposes a new interpretation of its semantic frame based on a conceptual
structureoftheverbal-nominalconstructionsinwhichthisverboccurs.Thestudyshowsthat
the constructions can express different types of perception (e.g., sensual, intellectual, emo-
tional)ofinnerandouterstimuliinboththephysicalandtheabstractdomain.Moreover,in
thelightofusesattestedintheGigafidacorpus,thesameconstruction(e.g.,~utitihlad,tofeel
cold’)canrefertodifferenttypesofperception(,tobecold’and,feelingsomebody’sabsence
of emotion’). This confirms that the constructions in question should be analyzed with
referencetothewholesyntacticcontextinwhichtheyoccur.
verb ~utiti (,to feel’), verbal-nominal constructions, a cognitive construction grammar
approach
1Uvod
Slovar slovenskega knji`nega jezika (SSKJ)1 navaja {est pomenov glagola ~utiti
(dalje~utiti ):
1–6
1.zaznavatis~utili,npr.~utitikrivustih;vsiso~utilipotres;njegovarokane~utive~;
star.nih~emeni~util,kosempri{elpostopnicah
2.nagonskodojematialipredvidevatikaj,npr.~utilajenjegovobli`ino,~epravgani
videla
3.ugotavljatizzavestjoprisotnost~esa,npr.poslu{alciniso~utiliostinjegovihbesed;
~utidol`nost,daskrbizanj
4. imeti, do`ivljati ~ustva, ob~utke, npr. ta ~lovek `ivo in globoko ~uti; po njegovem
odhodujespet~utilavsebi`alostinpraznino
1KerstaslovarskidefinicijivSSKJinvnjegovidrugi,dopolnjeniizdajiisti,seopiramnaprvoizdajo.
93
SimpozijOBDOBJA34
5.do`ivljati,navadnokajneprijetnega,hudega,npr.vsi~utimoposledicevojne;nikoli
ni~utilpomanjkanja
6. (z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom) izra`a stanje, kot ga
dolo~asamostalnik,npr.vnogi~utibole~ine;ne~utilakote;~utitiljubezen
Naosnovislovarskegageslalahkosklepamo,dagrezaglagol,kilahkovkonstruk-
cijahtakozlevokotzdesnovezljivostjoizra`arazli~nevrstementalnihdogodkovoz.
do`ivetij ~loveka. Izra`a torej tako konkretno oz. fizi~no izku{njo, ki je povezana s
~utnim zaznavanjem in zaznavanjem telesnih ob~utkov (~utiti), kot bolj abstraktno
1
izku{njo,insicerdo`ivljanje~ustev(~utiti),ob~utkov(~utiti),ugotavljanjezzavestjo
4 5
~esa(torejkognitivniproces;~utiti),k~emurlahkododamo{enagonskozaznavanje
3
~esa oz. zaznavanje ~esa s »{estim ~utom« (~utiti). Najmanj informativna je po
2
mojem mnenju razlaga za ~utiti,2 ker je tudi najbolj splo{na in odvisna od tega, kaj
6
izra`aobglagolskisamostalnik.Naprimer,zgledvnogi~utibole~inelahkorazlo`imo
s~utiti,~utitiljubezenpas~utiti.
1 4
Prvi poskus hierarhi~ne organizacije pojmovne mre`e glagola ~utiti, ki temelji na
razlagivSSKJ,najdemovkognitivniraziskaviTatjaneJamnik(2002:79–80).Avto-
rica dokazuje, da gre za glagol, katerega pomeni so med seboj povezani na osnovi
metonimi~nihinmetafori~nihprenosov.Sklicujo~senadognanjaAdeVidovi~Muhe
(2000:34,140)vzvezizglagoli~utnegazaznavanja,ugotavlja,dalahkogovorimoo
dveh tipih zaznavanja glede na vezljivost tega glagola. Pri levi vezljivosti (npr.
njegovarokane~utive~)grezasposobnost~utnegazaznavanjanasploh(prvipomenv
Jamnik 2002), medtem ko gre pri desnem vezljivostnem mestu za konkretizacijo te
sposobnostivnjenouporabo,insicerza’zaznavatifizi~nisvet’(npr.~utitikrivustih;
drugi pomen v Jamnik 2002). Drugi pomen se je razvil iz prvega na podlagi meto-
nimi~ne {iritve (zaznavati predstavlja ’biti sposoben zaznavati’). Avtorica naprej
razvrsti od konkretnega do abstraktnej{ih {e pet pomenov. Iz drugega pomena sta se
preko metafori~ne {iritve iz izhodi{~ne domene ’zaznavati s ~uti’v ciljni ’zaznavati
intuitivno’in’zrazumom’razvilapomena:tretji’nagonskozaznavatikaj’(npr.~utila
je njegovo bli`ino, ~eprav ga ni videla) in ~etrti ’z razumom zaznavati kaj’(npr. ~uti
dol`nost, da skrbi zanj). Peti pomen, ki ga avtorica konkretizira kot ’sposobnost
zaznavati »notranji« svet (tj. ~ustva, ob~utke)’(z levovezljivim primerom X `ivo in
globoko ~uti), se je razvil iz prvega (levovezljivega) pomena, medtem ko je {esti
pomen, ki odpira desno vezljivostno mesto za to`ilnik – ’zaznavati »notranji« svet
(=~ustva,ob~utke)’(npr.ponjegovemodhodujespet~utilavsebi`alostinpraznino),
metafori~ni prenos iz drugega pomena. Sedmi pomen, ’do`ivljati (= imeti ob~utke),
navadno kaj neprijetnega, hudega’(npr. vsi ~utimo posledice vojne), pa je po njenem
mnenju metafori~na {iritev {estega pomena. Na osnovi navedenega lahko sklepamo,
da gre pri tretjem, ~etrtem in {estem pomenu za metafori~ni prenos iz izhodi{~ne
2Tegapomenanevsebujegeslo~utitivVezljivostnemslovarjuslovenskihglagolovAndreje@ele(2013).
Poglobljenaprimerjavageselvobehslovarjihjena`alostzaradiomejitveprostoravtem~lankunemo-
go~a.
94
SimpozijOBDOBJA34
domene ~utnega (torej konkretnega, fizi~nega) zaznavanja v ciljno domeno zazna-
vanja~ustev,do`ivljanjarazli~nihob~utkov,kognitivnihprocesovinintuicije.
NadrugistraniAnnaWierzbickavokviruraziskavnaravnegasemanti~negameta-
jezika glagol ~utiti skupaj z `eleti, misliti, vedeti, videti, sli{ati {teje med mentalne
predikate, ki so semanti~ni primitivi (Wierzbicka 1996: 119–120).3 V tem pristopu
ima~utitifunkcijogeneri~negaoz.uvr{~evalnegaglagola,kisenana{anadvepomen-
ski skupini, in sicer ~ustva (npr. ~utiti jezo) ter fizi~ne ob~utke (npr. ~utiti hlad). Po
Ewi Jedrzejkovi (2002: 86) so tovrstni glagoli v glagolsko-samostalni{kih konstruk-
cijah pomensko izpraznjeni oz. nepopolni. V primeru konstrukcij s ~utiti pomensko
sestavino predstavlja samostalni{ko poimenovanje dogodka (npr. jeza v ~utiti jezo),
zato je po avtorici njihov skupni pomen mnogokrat isti polnopomenskemu glagolu
(npr. ~utiti jezo = jeziti se). Naj opozorimo, da lahko navedeno velja predvsem za
konstrukcijezdesnovezljivostjo,kisenana{ajona~ustvaintelesneob~utke,nevelja
pa za ostale konstrukcije z isto vezljivostjo, kot so npr. ~utiti potres, ~utiti dol`nost.
Vpomenskiskladnji,kijovslovenskemprostorurazvijaAndreja@ele,~utitiindrugi
mentalni predikati spadajo med t. i. temeljne glagole, ki jih avtorica obravnava kot
valen~ne primitive (med prave glagolske primitive pa {teje biti, imeti, delati; @ele
2012:128,gl.tudi183).Temeljniglagoliseodlikujejopotem,daimajo{evednozelo
{iroko pomensko polje in zato {e precej pomenov (vklju~ujejo in kombinirajo tudi
pomeneprimitivnihglagolov;@ele2012:129).Vendar,kotpraviavtorica(pravtam),
so ti glagoli kljub svoji {irokopomenskosti `e vrstnopomensko dolo~eni in zato bolj
tipi~nivalen~niprimitivikotglagolskiprimitivi.
^e se strinjamo s SSKJ, da se ~utiti poleg do`ivljanja ~ustev in ob~utkov lahko
nana{atudinadrugevrstementalnihizku{enj,jevpra{ljivatrditev,dagrezageneri~ni
glagol (oz. primitiv), ki se navezuje samo na kategorijo fizi~nih ob~utkov in ~ustev.
Razlaga v SSKJ in raziskava Tatjane Jamnik (2002) dokazujeta, da lahko ta trditev
velja samo za konkretno rabo ~utiti, in sicer v primerih z levo vezljivostjo in v
primerih s samostalniki, ki izra`ajo fizi~ne ob~utke in ~ustva. Vpra{ljivo je tudi, ali
grezasemanti~nonepopolnoz.izpraznjenglagol(Jedrzejko).
V tem ~lanku predlagam kognitivno pomensko-skladenjsko analizo glagola ~utiti
vglagolsko-samostalni{kihkonstrukcijah,torejzdesnovezljivostjo(kotvJedrzejko-
vih raziskavah). Pri tem izhajam iz predpostavke, da ne gre toliko za semanti~no
izpraznjenglagolkotzaglagol,kateregasemanti~niokvirjerazviden{elevpovezavi
s samostalnikom. Gre torej za pomen cele konceptualne strukture, ki jo v konkretni
rabisoustvarjajosestavinevkonstrukcijis~utiti.Poskusilabomdokazati,daje~utiti
tako {irokopomenski glagol, ki se nana{a na razli~ne vrste ~utnega zaznavanja, kot
ve~pomenski, ki se nana{a na razli~ne vrste mentalne izku{nje nasploh. Namen te
raziskave je predlagati novo interpretacijo konceptualnih povezav med posameznimi
pomenitegaglagola.
3Primitivisopomenskonerazlo`ljivizenostavnej{imipomeni,najboljustrezajoubesedenimelementarnim
pojmom,kisozaradielementarnostiuniverzalni(tj.zastopanivve~inijezikov);znjihovopomo~jolahko
razlagamobesedespomenskozapletenej{imipomeni(povzetopo@ele2012:124–125).
95
SimpozijOBDOBJA34
Raziskavo za~enjam z analizo vrst dra`ljajev, ki jih izra`ajo samostalniki (npr.
bole~ina v ~utiti bole~ino ali hlad v ~utiti hlad). Dra`ljaje razdelim na notranje (npr.
bole~ina) in zunanje (npr. hlad). V teh konstrukcijah ~utiti izra`a ~utno zaznavanje.
Nato obravnavam konstrukcije s samostalniki, ki izra`ajo abstraktno notranje stanje
(npr. ljubezen v ~utiti ljubezen) in abstraktni zunanji pojav (npr. posledice vojne v
~utiti posledice vojne). Ugotovim, da je v teh konstrukcijah ~utiti metafori~no raz-
{irjen in izra`a sposobnost nagonskega, ~ustvenega ali intelektualnega zaznavanja.
Z analizo podatkov iz korpusa Gigafida, ki zrcalijo konkretno rabo v dalj{em skla-
denjskem kontekstu, potrdim, da je smiselno jezikovne primere obravnavati v lu~i
dalj{egakonteksta,kajticeloistakonstrukcija(npr.~utitihlad)lahkovrazli~nihrabah
izra`a dve razli~ni vrsti mentalne izku{nje (tj. zaznavanje fizi~nega hladu in zazna-
vanje~ustvenegahladu).
Za analizo uporabljam pristop, ki ga razvija kognitivno jezikoslovje. Po Ronaldu
W.Langackerju(1987)predpostavljam,dapomenleksikalneenotetemeljinarabiin
da ga je treba analizirati v lu~i konceptualizacije celotne strukture oz. semanti~nega
okvira,kigaponujakonstrukcija,vkaterisepojavljadolo~enaenota(vtemprimeru
so to glagolsko-samostalni{ke konstrukcije z enoto ~utiti). Korak dalje gre Adele E.
Goldberg(2006:3),kiterminkonstrukcijarazumekotkonvencionaliziranopovezavo
med obliko in pomenom. V primeru argumentih zgradb (oz. prostih stavkov) ta
povezavaobstajaneodvisnoodposameznegaglagola(Goldberg1995:1).4Toseveda
nepomeni,dajetrebapomentovrstnihkonstrukcijanaliziratileodzgorajnavzdol(od
konstrukcije do glagola), ampak v obe smeri, torej tako od spodaj navzgor kot od
zgorajnavzdol(pravtam:24).5TudiAdeleE.Goldbergzagovarjaupo{tevanjeseman-
ti~nih okvirov v analizi jezikovnih enot in pravi: »Verbs, as well as nouns, involve
frame-semantic meanings; that is, their designation must include reference to a
background frame rich with world and cultural knowledge.« (Prav tam: 27) Avtorica
razlaga, da je mogo~e ugotoviti bogastvo pomenov zapletenej{ih glagolov, ~e jih
obravnavamogledenacelokonceptualnostrukturo,kijotiglagolisoustvarjajo.6Tak
pristopzahtevaintegralnipristopksemantiki(oz.pomenu),skladnjiinpragmatiki,pri
~emersesemantikapovezujezenciklopedi~nimvédenjemosvetu.Torazmi{ljanjeni
popolnomanovovslovenskemjezikoslovju,kajtipojavljase`enaprimervrazpravah
AdeVidovi~Muhe(2000:47–51,120–156)inAndreje@ele(2012:9–10).
2Analiza
Najprejprimerjamozglede(1)do(8),kisenana{ajonaizku{njovfizi~nidomeni.
Lahkoopazimo,dasamostalnikiv(1)do(4)izra`ajorazli~neob~utke(ob~utekvonja,
4KotkonstrukcijeA.E.Goldbergrazumetakolekseme(besede)kotnpr.slovni~nemorfeme,tvorjenke,
sestavljenkeinidiomatskezveze(gl.Goldberg2006:5).
5Kotprimertovrstnevzporedneanalizeavtoricanavajamdr.raziskaveprepoznavnosti~rk,kisopotrdile,
daso~rkevkontekstubesedehitrejeprepoznavnekotvizolaciji(Goldberg1995:23–24).
6^eprav avtorica deloma zagovarja tezo A. Wierzbicke (1988) o pomenskosti slovni~nih konstrukcij,
namestonjenegaredukcionisti~negapristopa(torejrazlagepomenovspomo~josemanti~nihprimitivov)
predlagarazlagopomenovvpovezavissemanti~nimiokvirienciklopedi~negavédenjaosvetu(Goldberg
1995:224).
96
SimpozijOBDOBJA34
okusa, tipa, toplote, kinesteti~ni ob~utek), ki jih povzro~ajo zunanji dra`ljaji. Samo-
stalniki v (5) do (8) izra`ajo notranje ob~utke oz. notranja stanja organizma (`eja,
lakota, bole~ina, utrujenost, mravljin~enje, otopelost, posledice bolezni), ki jih pov-
zro~ajo dra`ljaji, ki delujejo znotraj ~lovekovega organizma (~eprav je vzrok za to
lahkozunanji,npr.pomanjkanjeteko~inealihranepri`ejioz.lakoti):
(1)^utiljemo~anvonjpojagodah.7
(2)Vdihavalsemgain~utilnjegovgrenkiokus.
(3)^utilajenjenotrdoko`o,atudiprijetnotoploto.
(4)Poprvihpodatkihsotresljaje~utiliposamezniprebivalciIlirskeBistrice.
(5)Alitakbolnik~uti`ejo,lakoto,bole~ino?
(6)Utrujenostsem~utilatakopritekukottudipristreljanju.
(7)Zanimalogabo,alipo{kodovanec~utimravljin~enjealiotopelostvpredelurokali
nog.
(8)Ne~utimnobenihposledicbolezni[…].
Navedeni zgledi dokazujejo {irokopomenskost obravnavanega glagola, kajti za
razliko od drugih specializiranih glagolov ~utnega zaznavanja (videti in sli{ati) ~utiti
izra`a razli~ne vrste zaznavanja zunanjih dra`ljajev, torej zaznavanje z okusom,
vohom, tipno in kinesteti~no zaznavanje ter fizi~no zaznavanje notranjih dra`ljajev
(npr.lakota,mravljin~enje,otopelost).8
Zanimivo je, da lahko samostalniki, ki v fizi~ni domeni izra`ajo tako zunanje kot
notranje ob~utke, metafori~no {irijo svoje pomene v domene bolj abstraktnih do`i-
vetij, vendar samo notranjih. Na primer fizi~ni ob~utek hladu (9) ima metafori~ni
prenos v ~ustveni hlad (10), fizi~no neugodje (11) v du{evno neugodje (12), fizi~na
bole~inaznotrajtelesa(nasrcu)(13)vnotranjestanjedu{evnebole~ine(vsrcu)(14):
(9)Debelizidovisobilimrzli,njihovhladje~utilaskozitankotkaninobluzice.
(10) O,kak{enhladsem~utila,kosemsegadotaknila,sestisnilaknjemualimudala
poljub.
(11) Ker`ivite{enaprejnastaremmestu,~utiteneugodjetelesa,mordakotnekak{en
glavobol.
(12) Izvedelasem,da`ivizneko`ensko.[…]Poenistranimijelaskalo,podrugisem
~utilaneugodje,kotdamenikoliniinmenebozaresosvobodila.
(13) Zadnjaletasvojega`ivljenjajekraljfizi~nomnogotrpel,zlastije~utilbole~inena
srcuobdolgihobiskihaliuradnihsprejemih.
(14) Vsak izmed nas lahko iskreno ~uti bole~ino v srcu, ko prekine prijateljstvo z
Bogom.
Kergrevnavedenihparihzakonceptualizacijorazli~nihvrstmentalnihdogodkov,
sespreminjatudipomenglagola~utiti.V(9)in(11)setaglagolnana{anasposobnost
~utnega zaznavanja zunanjega dra`ljaja, v (13) za sposobnost fizi~nega zaznavanja
notranjega dra`ljaja. Na drugi strani, v (10), (12) in (14) ~utiti izra`a sposobnost
7VsiprimeriizhajajoizkorpusaGigafida,razen~ejedruga~eozna~eno.
8Ne smemo spregledati dejstva, da je etimologija glagola ~utiti povezana tudi z zaznavanjem s sluhom
(Snoj1997:78),karjerazvidno{eizzgledanih~emeni~util,kosempri{elpostopnicah’menisli{al,
opazil’(~utiti,SSKJ).
1
97
SimpozijOBDOBJA34
~ustvenega zaznavanja abstraktnih notranjih stanj: ob~utkov, ki se na osnovi metoni-
mi~nega prenosa lahko nana{ajo na ~ustva, npr. bole~ina v srcu lahko predstavlja
globoko`alost.
Poglejmonaslednjazgleda:
(15) Finan~nokrizosmoresda~utili`elanskegaoktobranapari{kemsalonu[…].
(16) Dobre volje sem, vendar `e ~utim prve znake krize, tako da si takoj pripravim
debelo~rtoheroina.
Tudi v (15) in (16) se ~utiti pojavlja ob istem samostalniku (kriza), vendar se
zgleda nana{ata na dva razli~na dogodka. V (15) gre za zaznavanje abstraktnega
pojava, ki je zunanje narave (kriza ’stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za
1
razvojza~nejohitroslab{ati’,SSKJ),medtemko(16)izra`azaznavanje~lovekovega
notranjega stanja (kriza ’du{evno stanje, ko je ~lovek nesposoben premagati subjek-
2
tivne in objektivne ovire’, SSKJ). Lahko torej sklepamo, da se v teh zgledih zaradi
metafori~ne {iritve pojma kriza (iz gospodarske domene v psihi~no) spreminja tudi
pomen glagola ~utiti. V (15) ta glagol izra`a sposobnost intelektualnega zaznavanja
abstraktnegazunanjegapojava,v(16)pasposobnost~ustvenegazaznavanjanotranje-
gastanja(du{evnostanje).
V naslednjih zgledih imamo opravka s konstrukcijami s samostalniki, ki izra`ajo
~ustva,vendar~utitineizra`avvsehprimerihzaznavanjalastnih~ustev:
(17) EvangelistLuka,kikotGrk~utiposebnoljubezendo`enskegadostojanstva.
(18) BilisoLuninisorodnikiin~utilisovelikoljubezenBoginje,kijihjeobkro`ala.
(19) Pravicoimamodotega,dasmobesni,da~utimosram,jezo,`alost,zamero,obup,
olaj{anje,nepomembnost,zavist,osamljenost.
(20) ^utiljenjenojezo.»Zakajsetakobranite?«
(17) in (19) pomenita, da je oseba, izra`ena v osebku, sposobna zaznavati svoje
~ustvo:ljubezen,sram,jezoitn.,torejjetaosebanosilecstanja(do`ivljajo~i).V(18)
in (20) se samostalnika, ki poimenujeta ~ustva, nana{ata na ~ustva drugih nosilcev
stanja(Boginje,neke`enske),nepana~ustvaosebe,izra`enevosebku.Zato~utitiv
teh dveh stavkih pomeni sposobnost (nagonskega in/ali intelektualnega) zaznavanja
~ustev drugih ljudi, ki jih lahko opredelimo kot abstraktni zunanji pojav (kot npr.
kriza vzgledu(15)).Razlikamed(18)in(20)bibilasamovtem,davprvemzgledu
1
~utitiljubezenpomeni’zaznavati~igavoljubezen,kijenamnamenjena’(prim.kijih
jeobkro`ala),medtemkolahko~utitijezov(20)pomeniprej’sposobnost~utitito,kar
~utidrugi’(prim.njenojezo),torejso~utje.
V (21) do (24) navajam primere konstrukcij, v katerih lahko ~utiti definiramo kot
’ugotavljatizzavestjoprisotnost~esa’(~utiti):
3
(21) poslu{alciniso~utiliostinjegovihbesed(SSKJ)
(22) Vtakihpripombah~utimelementeironijeinpodcenjevanja.
(23) Donjihsmo~utilinekak{nomoralnoodgovornost.
(24) »Res je, prav ~utim potrebo in dol`nost do Irancev, da jih predstavim iz svojih
izku{enjinskozisvojeo~i[…].«
98
SimpozijOBDOBJA34
Samostalniki v prvih dveh zgledih poimenujejo abstraktne zunanje pojave: ost
besed (21), ironija in podcenjevanje (22), v naslednjih dveh pa notranja stanja:
moralnaodgovornost(23)terpotrebaindol`nost(24).^utitiv(21)in(22)izra`atorej
sposobnost intelektualnega zaznavanja abstraktnega zunanjega pojava, v (23) in (24)
paabstraktneganotranjegastanja.
V(25)do(28)~utitinastopassamostalnikombli`ina,kijetudiuporabljentakov
konkretnemkotvprenesenempomenu:
(25) […]usmeriprotiJadranu,kjer`e~uti{bli`inomorja[…].
(26) Takoimateoberokiprosti,otrokpa~utiva{obli`inoinmujetoplo.
(27) Otrociradi~utijopripadnostinbli`inovseh~lanov,nesamomamealio~eta.
(28) Floe je nadrobila nekaj keksov v skledo, jesti pa ni mogla, ker je ~utila nevidno
Dannyjevobli`inolenekajprostorovdalje.
Najprej lahko opazimo, da ~utiti v vseh zgledih izra`a sposobnost zaznavanja
zunanjega pojava, vendar glede na to, da se samostalnik bli`ina nana{a na razli~ne
pojave, se spreminja tudi vrsta zaznavanja, ki jo dolo~a ~utiti. V (25) in (26) gre za
prostorsko zaznavanje fizi~nega pojava (bli`ina ’majhna krajevna oddaljenost’, SSKJ),
1
v (27) za nagonsko, ~ustveno ali intelektualno zaznavanje abstraktnega pojava (bli-
`ina ’kakr{nokoliprijaznorazmerje,duhovnasorodnost’,SSKJ),v(28)palahkogre
3
takozanagonskozaznavanjefizi~negapojavakotzazaznavanjeabstraktnegapojavav
smislu’~utiti~igavoemocionalnobli`ino’.9
3Zaklju~ek
Raziskava je pokazala, da ima glagol ~utiti zelo bogat semanti~ni okvir, ki je
povezanskonceptualizacijorazli~nihvrstdogodkovtakovfizi~nidomeni~utnegain
telesnega zaznavanja kot abstraktnih dogodkov oz. abstraktnih pojavov. Za analizo
njegovegasemanti~negaokvirajebilotorejpomembnonajprejopredelitikotzunanje
ali notranje dra`ljaje, ki jih v konstrukcijah izra`ajo samostalniki. To je omogo~ilo
nadaljnjo analizo metafori~nih konstrukcij s tem glagolom in ugotovitev, kdaj te
izra`ajo sposobnost zaznavanja abstraktnih zunanjih, kdaj pa abstraktnih notranjih
pojavov(takopozitivnihkotnegativnih).
Za zaklju~ek lahko ponudimo naslednjo interpretacijo semanti~nega okvira gla-
gola ~utiti: v fizi~ni domeni ~utiti izra`a sposobnost ~utnega zaznavanja zunanjih
dra`ljajev(~utitivonj,okus,tresljaj,hlad,neugodje,bli`inokoga/~esaitn.)insposob-
nost fizi~nega zaznavanja notranjega stanja organizma (~utiti `ejo, lakoto, bole~ino,
otopelost itn.). V prenesenem pomenu lahko izra`a sposobnost (intelektualnega, na-
gonskega)zaznavanjaabstraktnihzunanjihpojavov(npr.~utitifinan~nokrizo,~igavo
ljubezen, jezo, ost ~igavih besed, ironijo, bli`ino), kar predstavlja metafori~no {iritev
pomena’sposobnost~utnegazaznavanjazunanjihdra`ljajev’.^utitilahkoizra`atudi
sposobnost (~ustvenega, intelektualnega) zaznavanja abstraktnih notranjih stanj,
tj.~ustvenihob~utkov(npr.~utitineugodje,~ustvenihlad,bole~inovsrcu),du{evnih
9Zanatan~noanalizozgleda(28)bipotrebovali{edalj{ikontekst.
99
SimpozijOBDOBJA34
stanj(npr.~utitidu{evnokrizo),~ustev(npr.~utitiljubezen,sram,jezo)indrugevrste
notranjih stanj (npr. ~utiti odgovornost, dol`nost, potrebo), kar je metafori~na {iritev
pomena ’sposobnost ~utnega zaznavanja zunanjih dra`ljajev’. Namenoma pri meta-
fori~nih pomenih ~utiti uporabljam izraz zaznavanje (prim. Jamnik 2002: 79–80) in
ne do`ivljanje (ki ga SSKJ uporablja za ~utiti ), ker je njegov pomen metafori~no
4,5
prenesen iz izhodi{~ne domene ~utnega oz. telesnega zaznavanja. Do`ivljanje (ki ga
razumemvsmislu’bitidele`enkak{negaob~utka,stanja’)10birezerviralazapomen-
skorazlagoglagolov~ustev(npr.ljubiti).
Raziskava je pokazala tudi, da je slovarska obravnava tega glagola le delno upo-
rabnazaugotavljanjenjegovegasemanti~negaokvira,kajti{eleprimerjavazgledoviz
korpusaslovenskegajezikaomogo~ipopolnivpogledvbogastvonjegovihpomenov,
kijihodkrivajokulturnekonotacije.Taprimerjavanamjezlastiomogo~iladokazati,
da so metafori~ne {iritve pomenov ~utiti tesno povezane z metafori~nimi {iritvami
samostalnikov,kinastopajoobtemglagolu.Zatojetaglagolsmiselnoobravnavativ
lu~i cele glagolsko-samostalni{ke konstrukcije, to pa v lu~i dalj{ega skladenjskega
konteksta.
Literatura
GOLDBERG, Adele E., 1995: A Construction Grammar Approach to Argument Structure. Chicago,
London:TheUniversityofChicagoPress.
GOLDBERG, Adele E., 2006: Constructions at Work. The Nature of Generalizations in Language.
Oxford:OxfordUniversityPress.
JAMNIK,Tatjana,2002:Konceptualizacijavidnegaintipnegazaznavanjaternjenapomenskarealiza-
cijavslovenskemjeziku.Diplomskodelo.UniverzavLjubljani.
JÊDRZEJKO, Ewa, 2002: Problemy predykacji peryfrastycznej. Konstrukcje – znaki – pojêcia. Kato-
wice:WydawnictwoGnome.
LANGACKER,RonaldW.,1987,FoundationsofCognitiveGrammar.Vol.I:TheoreticalPrerequisites.
Stanford,CA:StanfordUniversityPress.
SNOJ,Marko,1997:Slovenskietimolo{kislovar.Ljubljana:Mladinskaknjiga.
VIDOVI^MUHA,Ada,2000:Slovenskoleksikalnopomenoslovje.Govoricaslovarja.Ljubljana:Znan-
stveniin{titutFilozofskefakultete.
WIERZBICKA,Anna,1988:TheSemanticsofGrammar.Amsterdam:JohnBenjamins.
WIERZBICKA,Anna,1996:Semantics:PrimesandUniversals.Oxford:OxfordUniversityPress.
@ELE,Andreja,2008:Vezljivostnislovarslovenskihglagolov.Ljubljana:Zalo`baZRC,ZRCSAZU.
@ELE, Andreja, 2013: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Zalo`ba ZRC,
ZRCSAZU.
Viri
Gigafida:Elektronskazbirkaslovenskihbesedil:http://www.gigafida.net
SSKJ–Slovarslovenskegaknji`negajezika:http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
10Prim.definicijodo`ivetivSpletnemslovarjuslovenskegajezika:
http://www.slovenscina.eu/spletni-slovar?dictId=79&entryId=22081&key=D
100