Geologija Alp

76 Pages·2014·16.12 MB·Slovenian

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895
Planinski
V E S T N I K
TEMA MESECA
Geologija Alp

 Z NAMI NA POT
Asiago, Nad Krnico
INTERVJU
, Michael Kennedy
EUR
TEST OPREME
Sončna očala
AKCIJA 50 % POPUST
Vodnik po Karnijskih feratah
Bine in Nada Mlač
Karnijske Alpe, italijansko Alpi Carniche (tudi Carnice), nemško KarnischeAlpen,
so veriga skalnih vršacev med Avstrijo in Italijo. Vrstijo se v smeri vzhod–zahod, na
jugu jih omejuje reka Bela (Fella), na severu Zilja, v pokrajini Veneto, torej na zahodu,
reka Piava in na vzhodu Ziljica. Njihova celotna dolžina znaša nekaj več kot 100 km,
umeščene pa so med kraje San Candido (Innichen), Cadore in Trbiž ter vključujejo vse
najvišje vrhove.
Format: 130 x 210 mm, obseg: 288 strani, vezava: broširano, šivano
V času od 15. 6. do 15. 7. 2014 lahko Vodnik po Karnijskih feratah kupite po
akcijski ceni s 50-odstotnim popustom: 19,95 €* (redna cena: 39,90 €*).
*DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.
Vabljeni k nakupu!
PLANINSKE KARTE
V planinski trgovini PZS so na voljo planinske karte merila 1 : 50.000 in merila 1 : 25.000, ki jih izdaja Planinska zveza
Slovenije.
Merila 1 : 50.000: Dolenjska, Julijske Alpe – vzhodni del, Julijske Alpe – zahodni del, Kamniško-Savinjske Alpe,
Karavanke, Ljubljana in okolica, Nanos, Pohorje, Posavsko hribovje – Boč-Bohor, Posavsko hribovje – zahodni del,
Slovenska Istra, Čičarija, Brkini, Kras, Snežnik, Šaleška dolina z okolico, Triglavski narodni park.
Merila 1 : 25.000: Bohinj, Grintovci, Jalovec in Mangart, Krn, Polhograjsko hribovje, Stol in Begunjščica, Storžič –
Košuta, Triglav.
Poleg navedenih kart je možno dobiti tudi nekatere karte za Hrvaško, Avstrijo, Italijo, Švico in Francijo. Katere karte je
možno dobiti, si lahko ogledate na spletni strani PZS: http://www.pzs.si/trgovina.php.
INFORMACIJE, NAKUP in NAROČILA:
Planinska zveza Slovenije, Planinska trgovina PZS
na sedežu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v času uradnih ur, po pošti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po telefonu: 01 43 45 684 v času
uradnih ur, faksu: 01 43 45 691, brezplačna telefonska številka: 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu), e-naročila: [email protected]
ali spletna trgovina PZS, http://trgovina.pzs.si. Uradne ure v Planinski založbi PZS, Ljubljana, Dvorakova 9: v ponedeljek in četrtek
od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure (odmor za malico: 10.30–11.00).
Slovenski planinski muzej
Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, telefon: [phone], faks: 04 589 10 35, e-naročila: [email protected].
UVODNIK
Revija za ljubitelje gora že od leta 1895
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
Planinska zveza Slovenije
ISSN 0350-4344
Izhaja petnajstega v mesecu.
Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke,
ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. Sile narave –
114. letnik
NASLOV UREDNIŠTVA:
spreminjajo zemljo
Planinska zveza Slovenije
Uredništvo Planinskega vestnika
Dvorakova ulica 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana in nas
T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91
E: [email protected]
www.planinskivestnik.com
ODGOVORNI UREDNIK: Večkrat po televiziji ali v kinu gledamo filme, ki prikazujejo premikanje tektonskih plošč in nastanek
Vladimir Habjan
velikih razpok v zemeljski površini, v katere zgrmijo milijonska ameriška mesta, saj so filmi večinoma
UREDNIŠKI ODBOR:
Emil Pevec (tehnični urednik), ameriške produkcije. Spet drugi prikazujejo grožnjo v obliki velikanskih kometov iz vesolja, ki bodo
mag. Marjan Bradeško, Marta Krejan,
zdaj zdaj padli na zemljo in spremenili njeno obličje … Še in še je takih prizorov na filmskem platnu ali
dr. Andrej Mašera, Zdenka Mihelič,
dr. Irena Mušič Habjan, dr. Mateja Pate, televizijskem zaslonu. Dobra plat tega je, da se večinoma vedno najde kakšen junak ali junakinja, ki s
Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch
svojim neizmernim pogumom ali znanjem reši svet in ljudi pred strašno pogubo.
ZUNANJI SODELAVEC:
Peter Šilak
Povsem nekaj drugega je resnični potek sprememb zemljine površine, ki ima s filmsko domišljijo
LEKTORIRANJE:
kaj malo skupnega. Takšna ali drugačna preobrazba je potekala milijone let, v času, ki si ga težko
Mojca Volkar Trobevšek, Marta Krejan,
Katarina Marin Hribar, Mira Hladnik zamislimo. Dokaze za delovanje strašanskih sil pa vendarle lahko najdemo, le pogledati in videti jih
GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: je treba: naj bodo to brezna, jame, značilni skladi, ki sestavljajo naše gore, ledeniške doline, soteske,
Schwarz print, d. o. o.
usedline, balvani … ali pa so to majhni fosili, ki jih komaj opazimo, skratka, naravna dediščina.
NAKLADA: 6000 izvodov
Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte O varovanju in interpretaciji geoloških in geomorfoloških posebnosti pišemo v tokratni temi meseca.
po elektronskem mediju na naslov uredništva
ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne O tem ne pišemo prvič, verjetno tudi zadnjič ne. V času začetkov Planinskega vestnika sta o geoloških
vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave
ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega spremembah naših gora pisala Ferdinand Seidl v članku Zgradba in geološka zgodovina Savinjskih ali
objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo
Kamniških planin (Planinski vestnik, 1906, št. 6) in Janez Žurga o Pohorju – Nekaj malega o geologiji
uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.
Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Pohorja (Planinski vestnik, 1935, št. 7), pred dobrimi desetimi leti pa smo objavili članek Bogomirja
Kopiranje revije ali posameznih delov brez
privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Celarca Geologija slovenskih sten (Planinski vestnik, 2002, št. 4). To pa še zdaleč niso edini pisci, ki
Naročanje:
Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, so osvetlili nepoznane plati nastanka in zgradbe našega "povzpetega" sveta. Anton Melik s knjigama
Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana,
Planine v Julijskih Alpah in Bovec in Bovško, če tu omenim samo ti dve, ter Anton Ramovš sta slovensko
po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali po
telefonu 080 1893 (24 ur na dan). planinstvo obogatila z več izjemnimi knjigami o geološki zgradbi alpskega sveta.
Res je, da v zadnjem času člankov z omenjeno tematiko bralci niste mogli prebirati. Zato nas je
Številka transakcijskega računa PZS je
razveselila pobuda geologinje z Geološkega zavoda Slovenije, da bi nekaj prostora v reviji ponovno
05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d.,
Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za tujino, namenili geologiji. Kot uvod v boljše poznavanje z geološkimi in geomorfološkimi posebnostmi alpskega
posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za
člane A vključuje naročnino. Reklamacije sveta v bližini označenih planinskih poti nam je več različnih strokovnjakov pripravilo dva članka, prvi
upoštevamo dva meseca po izidu številke.
Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. govori o geoparkih in varovanju naravne dediščine, drugi pa o nastanku Julijskih Alp. V naslednjih
Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra
številkah vam bomo skupaj s sodelavci geografi predstavili nekatere bolj ali manj znane planinske poti
za prihodnje leto.
Program informiranja o planinski dejavnosti z geološkimi posebnostmi, ki ste jih med hojo mogoče že videli, ne pa tudi prepoznali. Pustite, da vam
sofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS,
skale, usedline, balvani, skladi, jame … ob poti šepetaje povedo svojo zgodbo!
Fundacija za financiranje športnih organizacij
v RS in Javna agencija za knjigo RS.
Naj bo ta uvodnik hkrati povabilo vsem, da si na svojih bolj ali manj zahtevnih poteh v gorah svet okoli
sebe ogledate še z drugačnimi očmi, hkrati pa si v uredništvu želimo in vas vabimo, da nam nove ideje,
FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: o katerih bi po vašem mnenju spet kazalo pisati ali o katerih smo morda pisali premalo, tudi sporočite.
Mišelj vrh s Tosca Foto: Peter Strgar
Uredništvo Planinskega vestnika skrbno Irena Mušič Habjan
preverja vse članke in točnost v reviji objavljenih
opisov poti, ki praviloma vključujejo opozorila na
nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal
pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se
objektivne težave na terenu lahko spreminjajo iz
dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije
in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti
nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali
materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi
hoje po gorah po navodilih iz te revije.
Planinski vestnik | JUniJ 2014 |1|
4KAZALO
Tema meseca
GEO-bonton
Lenka Rojs, Mojca Bedjanič, Nina Rman
18
Gorski velikani
Monte Capolago/
Wolayer Seekopf,
2554 m
Vladimir Habjan
28
Z nami na pot
Nad planotami
Asiaga
Vid Pogačnik
Opisi tur
Becco di Filadonna Špik
Cima Dodici Mala Martuljška Ponca
Cima Vezzena/Pizzo di Levico Velika Martuljška Ponca
Monte Fior Frdamane police
|2| Planinski vestnik | JUniJ 2014
54
Test opreme
Test
sončnih
očal
14
Aljaž Anderle
Intervju
Pogovor z
Michaelom
Kennedyjem
Mire Steinbuch
UVODNIK STROKOVNO MNENJE RAZMIŠLJANJE
1 Tudi letošnjo zimo plazovi niso Plezanje ni le igra 59
Irena mušič Habjan prizanesli koči na Doliču 44 Aljaž Anderle
Miha Pavšek
TEMA MESECA VOJSKARSKA OBROBJA
Kamnine Julijskih Alp 7 Z Oblakovega vrha na Vojsko 62
DOLOMITSKE LEPOTICE
Boštjan Rožič, Petra Žvab Rožič, Nina Rman V Dolomite na "dopust" po Rafael Terpin
dopustu 46
RAZMIŠLJANJE PEŠ ALI S KOLESOM
Komercialne odprave 13 Albin Simonič Doživetje Logarske doline 63
Viki Grošelj ŠPORTNO PLEZANJE Dušan Prašnikar
O pogledu nazaj in željah za
NEZNANA SAHARA VARSTVO NARAVE
Hribovja Zahodne Sahare 22 naprej 49 Gad je, gada ni … 64
Damjan Vrenčur Sara Femec Dušan Klenovšek
OBLETNICE ZELIŠČA NAŠIH GORA
Dom dr. Klementa Juga Navadni rman 65
v Lepeni praznuje 60 let 26 Lovro Vehovar
Vasja Leban
PLANINSKI PORTRET
Pogovor z Marico Okršlar 41 NOVICE IZ VERTIKALE 66
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 67
Dušan Škodič
LITERATURA 68
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 71
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Drobtinice s predavanj Vsebine vseh
na alpinističnih odsekih 52
Planinskih vestnikov
Jože Mihelič
od leta 1895 dalje na
NARAVOVARSTVO www.pvkazalo.si.
Zaraščanje naših planin 58
Domen Cajnko
Planinski vestnik | JUniJ 2014|3|
Za zdravje Male sličice
TEMA MESECA
Varovanje geoloških
in geomorfoloških
posebnosti
Lenka Rojs,1 Mojca Bedjanič,1 Nina Rman2
GEO-bonton
Pogosto spregledana neživa
narava nam pomaga razumeti
pokrajino in procese v njej,
je pa tudi glavna opora
vsakega planinskega čevlja
in predmet občudovanja ob
osvajanju gorskih vrhov. Njeno
poznavanje in razumevanje
lahko razkrijeta marsikatero
skrivnost, tudi o nas samih.
G
eologija je zelo zanimiva, ker
z njeno pomočjo spoznavamo
preteklost, ki je ključ za
razumevanje prihodnosti.
Že bežen pogled na pokrajino z vsemi
reliefnimi oblikami kaže na burno do-
gajanje v geološki zgodovini. Kamnine
gradijo svet, kakršnega poznamo,
in zaradi raznolikih barv in oblik že
dolgo burijo človeško domišljijo. V njih
opazujemo zanimivosti, kakršne so
gube, prelomi, zaporedja plasti, sledi
raztapljanja in preperevanja, ter si na
njih gradimo hiše ali pohodne poti.
S proučevanjem mineralov in njihovega
nastanka, tako draguljev kakor tistih
malo bolj "navadnih", izvemo marsikaj
o nahajališčih in rudiščih, tudi tistih,
ki so zanimiva z ekonomskega vidika.
S fosili dobimo vpogled v razvoj življe-
nja v daljni preteklosti in procese, ki so
vplivali nanj, ter spoznavamo evolucijo.
Z opazovanjem geoloških procesov bolje
razumemo delovanje planeta Zemlje ter
laže predvidimo in sprejmemo velike
katastrofe, kakršne so poplave, izbruhi
vulkanov ali potresi.
V gorah bodimo le dobri opazovalci, geološkega materiala pa ne poškodujmo 1 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
(ZRSVN).
ali odnašajmo domov. Foto: Nina Rman 2 Geološki zavod Slovenije.
|4| Planinski vestnik | JUniJ 2014
velike zgodbe
Tektonski tip geoloških naravnih
pojavov vključuje veliko tektonskih
elementov in pojavnih oblik,
hkrati pa je tektonika eden
bistvenih procesov pri oblikovanju
geomorfoloških in hidroloških
naravnih pojavov. Slikovit primer
so gube v Ključu pri Modreju, ki so
izjemne zaradi večkratne ponovitve
in velike frekvence pojavljanja.
Foto: Martina Stupar, arhiv ZRSVN
Na območju Slovenije lahko govorimo podzemeljske geomorfološke, geološke, Površinska geomorfološka naravna
o izjemni pestrosti nežive narave ali hidrološke, ekosistemske, botanične, vrednota je z vidika zemeljskega
geodiverziteti. Tu se namreč stikajo tri zoološke, drevesne, oblikovane in površja izjemen del narave, ki se poja-
geotektonske enote in rezultat tega so krajinske. vlja kot kraška površinska, ledeniška,
izjemno raznoliki kamnine, minerali Geološke naravne vrednote predsta- rečno-denudacijska, poligenetska in
in fosili. Geološka zgradba ozemlja je vljajo izjemne dele narave glede sestave obalna reliefna oblika.
bistveno vplivala na današnjo pokrajin- in oblike zemeljske skorje ter procesov Podzemeljska geomorfološka naravna
sko podobo Slovenije z izjemnimi geo- v njeni notranjosti in na njenem vrednota je izjemen podzemni del
morfološkimi oblikami in pojavi ter s površju ter z vidika zgodovine Zemlje narave, ki se pojavlja kot podzemna
tem tudi na poselitev in način življenja in evolucije. V naravi se pojavljajo kot jama – podzemni rov, votlina, razpoka,
ljudi v posameznih pokrajinah. nahajališča fosilov ali mineralov, tekton- brezno …
ska, stratigrafska, ledeniška, petrološka,
Naravne vrednote paleontološka, pedološka, hidrogeološka Varstvo narave
Izstopajoči deli narave, lepi, slikoviti ali sedimentološka naravna oblika. Varstvo izjemne geološke in geomor-
ali kako drugače posebni, so bili v Geomorfološke naravne vrednote fološke naravne dediščine in ohranitev
preteklosti poimenovani kot naravne pojmujemo kot pokrajine ali njene dele, naravnih procesov v Sloveniji je formal-
lepote, naravne znamenitosti, naravne ki jim lahko določimo vrednost in geo- nopravno urejeno s posebnimi ukrepi
redkosti ali naravna dediščina. morfološke vire, ki jih lahko uporablja sistema varstva narave, opredeljenimi v
Izrazi so se spreminjali, narava pa je družba. Zakonu o ohranjanju narave.
ostajala (bolj ali manj) ista. Število
izjemnih pojavov se je sčasoma večalo,
Z dobrim zgledom lahko največ naredimo kar posamezniki
predvsem zaradi širjenja znanja o
različnih vejah geoznanosti (geologija, sami. Z nepremišljenim ravnanjem lahko geološke zaklade
geografija, biologija itd.) in izpopolnje- izgubimo za vedno, zato upoštevajmo naslednja priporočila:
vanja meril vrednotenja narave zaradi – Posebnosti, lepe kristale, minerale, fosile in kamnine le fotografirajmo.
vse večjih antropogenih pritiskov
– Površin kamnin ne označujmo z živobarvnimi oznakami,
in s tem njenega ogrožanja. Poleg
ne razbijajmo in ne zasipavajmo.
naravnih vrednot so opredeljeni tudi
drugi vredni pojavi, sestavine oziroma – Geološko kladivo je pripomoček za strokovnjaka geologa.
deli žive ali nežive narave, naravna – Če se preizkušamo kot "geologi", moramo biti primerno terensko
območja ali deli naravnih območij,
obuti in oblečeni – nikar ne pozabimo na čelado in očala.
ekosistemi, krajina ali oblikovana
– Na terenu ne ogrožajmo sebe, prav tako ne ogrožajmo
narava, ki vsebujejo posebne vredno-
stne lastnosti. Merila za vrednotenje in ne vznemirjajmo drugih ljudi, rastlin in živali.
naravnih vrednot so: izjemnost, – O najdbah izjemnega geološkega materiala obvestimo ministrstvo,
tipičnost, redkost, ohranjenost, kom- pristojno za ohranjanje narave (www.arso.gov.si/narava),
pleksna povezanost ter ekosistemska,
Prirodoslovni muzej Slovenije (www.pms-lj.si), Geološki
znanstveno-raziskovalna ali pričevalna
zavod Slovenije (www.geo-zs.si) ali Oddelek za geologijo
pomembnost naravnega pojava. Na
videz neznaten fosil lahko v sebi Naravoslovnotehniške fakultete (www.ntf.uni-lj.si).
skriva ključni namig za razumevanje – O ohranjanju geoloških nahajališč se posvetujmo s strokovnjaki
preteklega evolucijskega dogajanja.
Zavoda RS za varstvo narave (www.zrsvn.si/sl/).
Da sta način beleženja in spremljanje
– V naravi bodimo dobri opazovalci, domov
lažja, naravne vrednote razvrščamo po
odnesimo le fotografije in spomine.
zvrsteh na: površinske geomorfološke,
Planinski vestnik | JUniJ 2014|5|
Ti so: pogodbeno varstvo, začasno zava- dejavnosti v parkih, poleg njih pa so namene, pa še to le s soglasjem upra-
rovanje, obnovitev, med najbolj znane seveda predstavljene tudi vse druge vljavca parka.
pa spada zavarovanje naravnih vrednot. zvrsti naravnih vrednot in kulturne Planinci imamo že od nekdaj visoke
Naloge varovanja, ohranjanja in spre- dediščine. Pri nas sta razglašena naravovarstvene cilje. Častni kodeks
mljanja stanja naravnih vrednot opra- dva geoparka: Geopark Karavanke slovenskih planincev že v 2. členu govori
vlja Zavod RS za varstvo narave. Poleg (www.geopark.si) kot prvi slovenski o spoštovanju varstva narave in okolja,
zakonodajnega varstva in upravljanja z geopark in eden izmed treh čez- saj predstavlja temeljno prizorišče
vrednotami pa je izjemno pomembno mejnih na svetu ter Geopark Idrija planinskega udejstvovanja. Poudarjeno
tudi stalno ozaveščanje, izobraževanje (www.geopark-idrija.si), ki pod okriljem je zgledno delovanje vsakega posa-
meznika, saj imajo vsi zanamci in
obiskovalci gora pravico do pristnega
in čistega gorskega okolja. Da bi dosegli
ta cilj, PZS izvaja dve vrsti strokovnega
usposabljanja: izobraževanje za gorske-
ga stražarja in izobraževanje za varuha
gorske narave. Ti ljubitelji narave na
podlagi poglobljenega poznavanja osnov
geologije, nastanka gora, vrst kamnin,
procesov erozije, vpliva vode idr. s
svojim zgledom skrbijo za informiranje
in širjenje ideje o spoštovanju in varstvu
narave ter nepremične geološke in
geomorfološke dediščine. m
Si v Afriki ali v Evropi? – interpretacija
Periadriatske prelomne cone v Topli
Foto: Mojca Bedjanič, arhiv Geoparka
Karavanke
Mineral wulfenit uvrščamo med najlepše
minerale na Slovenskem, nahajališče v
mežiškem rudniku v Geoparku Karavanke
pa predstavlja eno redkih nahajališč v
Sloveniji. Velja za najbogatejše v Evropi in eno
najbolj znanih na svetu. Foto: Miha Jeršek,
Prirodoslovni muzej Slovenije
Bonton na obisku pri kamninah
Ilustracija: Samo Jenčič, izdal ZRSVN
in interpretacija omenjenih pojavov čim Unesca opravljata svoje poslanstvo in
širšemu krogu ljudi. Zavedamo se, da ponujata številna geodoživetja.
bodo le posamezniki, ki bodo razumeli Na območju Julijskih Alp sicer ni geo-
svojo preteklost in preteklost Zemlje, parka, a je večji del gorovja vključen v
znali ceniti in ohranjati našo dediščino Triglavski narodni park, ki je z zakonom
tako zase kakor za prihajajoče rodove. razglašeno širše zavarovano območje.
Na območjih z veliko naravnimi vre- Je edini narodni park v Sloveniji in med
dnotami, kjer so se odločili, da razvoj najstarejšimi parki v Evropi, saj prvo za-
gradijo na geodediščini, so razglašeni varovanje izvira iz leta 1924. Varovanje
geoparki. Geološke in geomorfološke ureja Zakon o Triglavskem narodnem
znamenitosti so prevladujoča osnova parku, ki prepoveduje odnašanje
za razvoj spremljajočih izobraževalnih, mineralov ali fosilov, razen v znan-
turističnih in drugih gospodarskih stveno-raziskovalne in izobraževalne
|6| Planinski vestnik | JUniJ 2014
TEMA MESECA
Tihe priče burne
preteklosti
Kamnine Julijskih Alp
Boštjan Rožič,1 Petra Žvab Rožič,2 Nina Rman3
D
Pri razumevanju geološke a bi prav razumeli, kako predstavljamo, kako pretresljivo se je
izredno dolga je njihova območje Julijskih Alp spreminjalo v preo-
zgodovine ozemlja je ključno
geološka zgodovina, lahko upo- stalem, 50.000-krat daljšem obdobju.
dojemanje razsežnosti časa, ki je
rabimo naslednjo primerjavo. Če povzamemo: kamnine govorijo
zapisan v kamninah. Čeprav so Geologi vemo, da je Zgornjo Soško dolino svojo zgodbo o nastanku čisto pravega
geološki procesi večinoma zelo še pred šest tisoč leti krasila ojezeritev, oceana, ki je od Evropske plošče odtrgal
primerljiva z današnjim Bohinjskim Jadransko-Apulijski mikrokontinent,
počasni, pa jim milijoni let, ki so
jezerom. Danes je ni več, vendar o katerega del je tudi ozemlje današnje
jim na razpolago, omogočajo,
njenem obstoju pričajo laminirane gline, Slovenije. Pozneje, med nastankom Alp,
da vztrajno spreminjajo Zemljino
ki jih najlepše vidimo v glinokopu pri se je ocean zaprl in mikrokontinent se
obličje. Tako območja, kjer Srpenici severno od Kobarida, sledimo je ponovno privaril na veliko Evrazijsko
so bila nekoč morja, tvorijo pa jih tudi gorvodno vse do Bovca. kontinentalno ploščo. S tem prispevkom
Najstarejše kamnine, ki izdanjajo v vas vabimo, da natančneje spoznate
danes najvišja gorstva sveta.
Julijskih Alpah, so stare kar 300 Ma. burno geološko zgodovino Julijcev, ki jo
Takšen je tudi nastanek Alp
Če je v Soški dolini v nekaj tisoč letih je omogočilo nepredstavljivo razkošje
in s tem naših Julijcev. popolnoma izginilo jezero, si torej lahko geološkega časa.
1 Naravoslovnotehniška fakulteta (NTF), Katedra
za regionalno in sedimentno geologijo.
2 NTF, Oddelek za geologijo.
3 Geološki zavod Slovenije.
Ene najstarejših kamnin v Julijcih so stare
okoli 265 Ma in izdanjajo v stenah nad
Bohinjsko Belo.
Foto: Matevž Novak
Slika v sliki: O njihovi starosti pričajo fosili že
dolgo izumrlih luknjičark iz skupine fuzulinid.
Te enocelične živali so tukaj vidne s prostim
očesom, a svojo lepoto zares razkrijejo šele
pod mikroskopom: največji primerek doseže
velikost kar 7,5 mm.
Foto: Anton Ramovš
Geološka časovna lestvica z osnovno razdelitvijo geološkega časa v enote in podenote (okrajšave: sp – spodnji; sr – srednji; zg – zgornji;
neo – neogen; Q – kvartar; pal – paleogene; eoc – eocen; ol – oligocen; mio – miocen; p – pliocen),
sedimentacijska okolja (rjava – kontinentalni, večinoma rečni sedimenti, svetlo modra – plitvomorsko, temno modra – globokomorsko)
in poglavitni globalni tektonski dogodki. Z zvezdicami so označeni časi največjih izumrtij.
Planinski vestnik | JUniJ 2014|7|
Poplavljenje gora na območje današnjih Julijcev karbonatov pogosto vsebujejo tudi drob-
Najstarejše kamnine Julijskih Alp se po- prinesle reke. Sediment se je usedal nozrnate klastične kamnine, predvsem
javljajo na majhnem področju v okolici v obsežnih, običajno zamočvirjenih muljevce, peščenjake in laporovce. Na
Kranjske Gore in so stare okoli 300 Ma poplavnih ravnicah in rečnih kanalih. območju Julijskih Alp so te kamnine
(obdobje konca karbona). Razmere so bili primerljive tistim, ki redke in jih dobimo v okolici Kranjske
Podoba takratnega sveta v primerjavi z jih danes opazujemo v spodnjem toku Gore in pri Viševniku. Naslednjih 5 Ma
današnjo je bila popolnoma drugačna, reke Ganges v Indiji. Hkrati je bilo to (začetek srednjega triasa) so ponovno
saj so bile vse celine združene v enoten območje zelo blizu oceana Tetida in nastajale čiste karbonatne kamnine.
superkontinent Pangejo. Ta je bila raz- ozemlje je bilo vsaj občasno poplavljeno
deljena na dva dela, severno Lavrazijo s plitvimi morji, o čemer pričajo vmesni Razpad
in južno Gondvano. Prvo sta sestavljali sloji apnencev s številnimi morskimi Pred približno 240 Ma (sredina srednjega
predvsem današnja Severna Amerika fosili. Podobne razmere so vladale še triasa) se je ocean Tetida, v svoji mlajši
in Evrazija, slednjo pa vse ostale celine, naslednjih 40 Ma. O tem nam pričajo različici, imenovani Neotetida, zelo
vključno z Indijo. Med njiju se je z kamnine v okolici Bleda, saj najdemo intenzivno širil proti zahodu, kar se je
vzhoda v obliki klina zajedal ocean na vzhodnem delu grajskega hriba ali neposredno in zelo dramatično odrazilo
Tetida, katerega ostanke danes najdemo pa v ostenjih nad Bohinjsko Belo okoli tudi na območju Julijcev, ki so bili v tem
vse od Alp do Himalaje. Na zahodu je 265 Ma (srednji perm) stare masivne času na njegovem robu. Ozemlje se je z
bilo med njima zelo dolgo gorstvo, pri- apnence s številnimi hišicami velikih, nastankom številnih prelomov razkosalo
merljivo z današnjo alpsko-himalajsko enoceličnih luknjičark, ki pripadajo na kamninske bloke, ki so se pogrezali z
verigo. V Evropi to gorstvo imenujemo fuzulidinam (slika na str. 7). različno hitrostjo in se pri tem pogosto
Variskidi, od tu pa se danes njegovi Zanimivo je, da so Julijci v primerjavi tudi nagibali. V splošnem so se bloki v
ostanki nadaljujejo v Severno Ameriko s preostalim slovenskim ozemljem severnem, danes osrednjem delu Julijcev,
preko Apalačev do Mehiškega zaliva. v tem času precejšna izjema, saj so pogreznili manj in so ostali v veliki meri
Ozemlje današnje Slovenije, in s tem drugod po Sloveniji za ta čas značilni plitvomorski. Nastalo je obširno, od
tudi Julijcev, se je v tem času nahajalo rečni sedimenti, katerih močna rdeča kontinenta odrezano plitvomorsko sedi-
na južnem zelo izravnanem predgorju barva razkriva zelo sušno (puščavsko) mentacijsko okolje, znano pod imenom
Variskidov. podnebje. Julijska karbonatna platforma. Kamnine,
O tem nam pričajo klastične sedi- Kmalu zatem, že v zgornjem permu, ki so nastajale v teh plitvinah, danes
mentne kamnine, ki jih najdemo v je morje preplavilo celotno ozemlje sestavljajo osrednji del Julijskih Alp.
okolici Kranjske Gore. Sestavljajo jih Slovenije in v naslednjih 20 Ma so povsod Medtem so se južni predeli veliko bolj
drobci kamnin, ki so jih z območja nastajali predvsem apnenci, ki so bili pogreznili in nastal je globokomorski
pozneje pogosto spremenjeni v dolomite. sedimentacijski prostor. Imenujemo
Takoj po največjem izumrtju v Zemljini ga Slovenski bazen, katerega kamnine
Rekonstrukcija ozemlja današnje Slovenije zgodovini, ki se je zgodilo pred 251 Ma danes najdemo v južnem predgorju
izpred 165 Ma (sredina srednje jure): na in označuje mejo med starim zemeljskim Julijcev. Posledično so se od tega časa
jugu so plitvomorska okolja in severneje vekom (paleozoik) in srednjim zemelj- naprej na teh dveh območjih odlagali
globokomorski prostor, območje osrednjih skim vekom (mezozoik), so se nekaj zelo različni sedimenti. Tudi preostali
Julijcev se je potopilo in nastala je podmorska milijonov let (spodnji trias) odlagali s južni del Slovenije se je šibko pogreznil
planota. fosili redki morski sedimenti. Ti poleg in ostal večinoma plitvomorski vse
|8| Planinski vestnik | JUniJ 2014