Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega

186 Pages·2016·1.32 MB·Slovenian

Diskurz marketizacije
javnega visokošolskega
izobraževanja skozi
časopisne članke
Armand Faganel
Anita Trnavčević
Založba Univerze na Primorskem
Uredniški odbor
Katarina Babnik
Štefan Bojnec
Aleksandra Brezovec
Boris Horvat
Dejan Hozjan
Alenka Janko Spreizer
Alen Ježovnik
Lenka Kavčič
Alan Orbanič
Gregor Pobežin
Andraž Teršek
Jonatan Vinkler
Diskurz marketizacije
javnega visokošolskega
izobraževanja skozi
časopisne članke
Armand Faganel
Anita Trnavčević
Znanstvena monografija
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja
skozi časopisne članke
Armand Faganel
Anita Trnavčević
Recenzenta
Andreja Istenič Starčič
Justina Erčulj
Prelom in grafična priprava: Jonatan Vinkler
Izdala in založila
Založba Univerze na Primorskem
Titov trg 4, SI-6000 Koper
Glavni urednik
dr. Jonatan Vinkler
Vodja založbe
Alen Ježovnik
Koper 2016
isbn 978-961-6984-45-4 (spletna izdaja: pdf)
http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-45-4.pdf
isbn 978-961-6984-46-1 (spletna izdaja: html)
http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-46-1/index.html
© 2016 Založba Univerze na Primorskem
Izdaja je sofinancirana po pogodbi ARRS za sofinanciranje izdajanja znanstvenih
monografij v letu 2016.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji 
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

378.330.342.17(0.034.2) 
070:378(0.034.2) 

FAGANEL, Armand 
        Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke [Ele-
ktronski vir] / Armand Faganel, Anita Trnavčević. - El. zbornik. - Koper : University of Pri-
morska Press, 2016 

Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-45-4.pdf 
Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6984-46-1/index.html 

ISBN 978-961-6984-45-4 (pdf) 
ISBN 978-961-6984-46-1 (html) 
1. Trnavčevič, Anita 
287419136
Vsebina
7 Kazalo preglednic in slik
9 Uvod
12 Neoliberalna doktrina
13 Marketizacija visokega šolstva
16 Globalizacija visokošolskih storitev
17 Aktualne spremembe v diskurzu
21 Diskurzivna analiza
31 Aktualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi
z marketizacijo
31 Dostopnost visokošolskega izobraževanja
34 Delež vpisa na visokošolske inštitucije
39 Število diplomantov in družba znanja
43 Financiranje visokošolskega študija
49 Prihajajoči trendi v visokem šolstvu
57 Pomen in vloga javnega visokega šolstva
73 Kakovost visokega šolstva
79 Financiranje visokega šolstva
91 Privatizacija visokega šolstva
97 Neoliberalizem
105 Marketizacija
111 Nacionalni interes
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
115 Visokošolska reforma in vplivi EU
123 Globalizacija visokošolskega izobraževanja
125 Liberalizacija, tržna dejavnost in konkurenčnost
133 Študentje
139 Visokošolski učitelji in sindikati
149 Visokošolske institucije
157 Sklepna misel
159 Povzetek
161 Literatura
6 187 Recenziji
187 I
188 II
Kazalo preglednic in slik
23 Preglednica 1: Nacionalna raziskava branosti dnevnikov, 2012.
32 Preglednica 2: Število visokošolskih zavodov po regijah, 2000/2001–2009/2010.
34 Preglednica 3: Dislocirane enote visokošolskih zavodov vpisane v razvid visokošolskih
zavodov na dan 30. 9. 2012.
34 Preglednica 4: Delež mladih vključenih v terciarno izobraževanje, za leta 1996, 2000,
2004, 2008 in 2011 (na dan 15. oktober).
35 Preglednica 5: Vpis mladih v terciarno izobraževanje (%).
37 Preglednica 6: Razpisana vpisna mesta na visokošolski študij v Republiki Sloveniji
2000/2001 in 2010/2011.
38 Preglednica 7: Študentje visokošolskega izobraževanja po vrsti izobraževanja,
Slovenija 2011/12.
41 Preglednica 8: Prebivalstvo Slovenije, staro 15 let in več, z doseženo visokošolsko
izobrazbo od 1961 do 2008
42 Preglednica 9: Vpis na terciarni študij, redni in izredni, zasebni in javni ter število
terciarnih diplomantov v Sloveniji, 1981–2011.
43 Preglednica 10: Študenti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27.
43 Preglednica 11: Diplomanti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27.
46 Preglednica 12: šolnine za prvo leto šolanja na dodiplomskem študiju, v različnih
državah (2007).
46 Preglednica 13: Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje Slovenija 2005–2008
(% BDP).
47 Preglednica 14: Javni izdatki za visokošolsko izobraževanje po namenu porabe,
Slovenija 2005–2009 (v 1.000 EUR).
39 Slika 1: Delež študentov terciarnega izobraževanja glede na izbiro študijskih področij
od študijskega leta 2004/05 do 2011/12 (v %).

Uvod
Politike na področju visokega šolstva se 'barvajo' v nove odtenke, hkrati
pa se ob tem odpira cela vrsta vprašanj s področij ekonomije, managemen-
ta, marketinga, ideologije, politike in drugih povezanih ved. Management
je postal prevladujoča ideologija, značilnost sodobne družbe in ne nazad-
nje tehnika, metoda za obvladovanje ljudi, organizacij, družbenih skupin
(Kuzmanić 2008; Gruban 2010). Management, kot ga poznajo organizaci-
je, se je 'razširil' tudi na področje nepridobitnih, javnih zavodov (Hoyle in
Wallace 2007). Če Tavčar (2005) meni, da v tem ni nič 'slabega', da so or-
ganizacije med seboj sorodne po mnogih značilnostih in je ena izmed raz-
likovalnih značilnosti pridobitna narava organizacije, potem ni nobenih
težav in vprašanj okrog 'širitve' managementa kot spretnosti, tehnike, ve-
ščine na področje javnega šolstva. Ne nazadnje je neoliberalna ideologija na
ekonomskem področju vplivala na razumevanje izobraževanja, vloge uni-
verze in drugih deležnikov za razvoj družbe in posameznikov ter razume-
vanje znanja kot zasebne dobrine, management pridobitnih organizacij pa
na vodenje in upravljanje takih organizacij (glej Friedman 2007).
Vendar pa ni tako preprosto sprejeti dejstvo, da je pač neoliberalna ide-
ologija vstopila relativno enostavno in tudi z navdušenjem v visokošolski
svet. Od idej o družbi znanaj in s tem povezanih ne samo raziskav ampak
tudi evropskih politik, do strategije pametne specializacije in do absurda
pripeljane tekme za raziskovalna sredstva smo se v zadnjih 20 letih znašli
v vrtincu marketizacijskih procesov. V želji, hotenju in potrebi po večji av-
tonomiji visokega šolstva smo hkrati izgubljali njenega spremljevalca – od-
govornost. V želji po razvoju smo bili pripravljeni odpovedati se razpravi o
smiselnosti in strateških pogledih na razvoj visokega šolstva. In, ne nazad-
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
nje, v želji po hitrih spremembah nismo zmogli narediti tudi manjših spre-
memb. V javnem diskurzu je polno razprav o kakovosti; leta 2010 je bila us-
tanovljena Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, v obliki in z
nameni, kot jih ima še danes. Paradoksalno pa se je kakovost izgubila v bi-
rokraciji, saj je z naraščanjem števila študijskih programov komisija le s te-
žavo opravljala svoje delo, pregledi in podeljevanje akreditacij pa so izkazo-
vali tudi izkrivljeno podobo realnosti.
Kakovost, povezana z zaposljivostjo mladih diplomantov in s potre-
bami trga dela se je ujela v zanke, iz katerih se bo v praksi pravzaprav tež-
ko izviti. Neoliberalni, marketizacijski diskurz v visokem šolstvu namreč
postavlja in interpretira izobraževanje kot storitev, ki jo je potrebno hitro,
učinkovito in ekonomično spreminjati glede na povprašenje na trgu. To bi
v praksi pomenilo spreminjaje študijskih programov tako, kot to pričaku-
111000 jejo zaposlovalci, potencialni študenti in drugi deležniki. Ali je to res nara-
va visokega šolstva, ali je to res narava tega, kar je bilo v zgodovini poime-
novano kot 'univerzum', pa je vprašljivo.
Dolenčeva (2006) omenja demografske trende, povečano participaci-
jo mladih v visokem šolstvu, pomanjkanje finančnih sredstev, povezano
s spremembo doktrine ekonomske politike ter politične cilje ustvarjanja
konkurenčne znanjske družbe kot ključne dejavnike, ki so potisnili poli-
tiko visokega šolstva na politični zemljevid in odprli pot reformam. Po-
leg vseh omenjenih dejavnikov pa je treba izpostaviti še javno mnenje, ki je
postavlo skozi dnevne objave v različnih medijih pomemben sooblikova-
lec popularnega ideološkega diskurza. Tako se mnoge razprave o visokem
šolstvu gibljejo v nejasnem območju med popularnim ideološko obarva-
nim javnim diskurzom in kritičnimi znanstvenimi diskurzivnimi praksa-
mi. Ločevanje javnega in kritičnega znanstvenega diskurza je nujno, ven-
dar postaja v praksi tudi vedno težje. Pričujoča monografija je namenjena
dekonstrukciji marketizacijskega diskurza v visokem šolstvu skozi analizo
člankov v dnevnem časopisju.
Da pa bi lahko verodostojno predstavili specifičnost izbranega proble-
ma dekonstrukcije marketizacije visokega šolstva, je potrebno najprej ori-
sati zgodovinski kontekst sprememb v visokošolskem okolju. Ob tem se
zavedamo, da je omenjeno področje preloma tradicije v visokem šolstvu
preobsežno, da bi ga lahko celovito zajeli. Humboldtov tip univerze v duhu
razsvetljenstva je prevladoval 200 let, predstavljal je bistvo nacionalnega iz-
obraževanja (nem. Bildung), ki je seveda ob vsakršnem reorganiziranju v
nevarnosti. Seveda se tudi akademski svet zaveda dejstva, da ni možen po-
vratek k stopnjam financiranja visokega šolstva iz časov hladne vojne in
trde mednacionalne konkurence (Hovey 1999). Kwiek (2003a, 2003b) pou-