Ars 4 A.indb

368 Pages·2009·5.72 MB·German

ARS & HUMANITAS
revija za umetnost in humanistiko
III/1-2
2009
AArrss 44 AA..iinnddbb 11 1199..1122..22000099 55::5511::2299
ARS & HUMANITAS
revija za umetnost in humanistiko
ISSN 1854–9632
Izdajatelj / Published by
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Za založbo: Valentin Bucik, dekan Filozofske fakultete
Urednika / Editors-in-Chief
Milica Antić-Gaber, Tine Germ
Uredniški odbor / Editorial Board
Matjaž Barbo, Aleksandra Derganc, Nataša Golob, Lev Kreft, Marko Krevs, Marko Marinčič, Jasmina
Markič, Vanesa Matajc, Janez Mlinar, Rajko Muršič, Branka Ramšak, Brane Senegačnik, Peter Simonič,
Tone Smolej, Marko Uršič, Jože Vogrinc
Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board
Jochen Bonz (Bremen), Parul Dave-Mukherji (New Delhi), Thomas Fillitz (Dunaj), Karl Galinsky (Texas),
Johannes Grabmayer (Celovec), Douglas Lewis (Washington), Helmut Loos (Leipzig), Bożena Tokarz
(Katowice), Mike Verloo (Nijmegen)
Urednica recenzij / Reviews Editor
Irena Selišnik
Tehnična urednica / Redactor
Katja Mahnič
Oblikovanje in postavitev / Graphic Design and Type Setting
Jana Kuharič
Lektoriranje / Language Editing
Rok Janežič
Prevodi / Translations
DEKS d.o.o.
Tisk / Printed by
Cicero Begunje d.o.o.
Naklada:
400 izvodov
Naslov uredništva / Address:
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana
Tel: + 386 1 241 1210, Fax: + 386 1 241 1211
E-mail: [email protected]
© 2009, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Vse pravice pridržane
Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano reproduciranje,
distribuiranje, dajanje v najem, javna objava, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka
druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s
fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.
Revija izhaja s finačno podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
AArrss 44 AA..iinnddbb 22 1199..1122..22000099 55::5511::4488
VSEBINA
Študije:
Uvod v tematski sklop 7
Katja Vintar Mally
Razvojno zaostajanje Podsaharske Afrike 10
Vlasta Jalušič
Evropska zapuščina Afriki, afriška zapuščina Evropi: postkolonialno nasilje
in pošast genocida 28
Mwamba Cabakulu
De l’oralité à l’écriture ou de l’africanité à la transculturalité 63
Gabriela Babnik
Roman Chinua Achebeja razpad kot odgovor na negativno prezentacijo
afričanov 88
Nataša Hrastnik
Zahod v Afriki in afričanke na zahodu – identitetna potovanja in migracije
junakinj v literaturi afriških pisateljic 110
Marko Frelih
Črno sonce v beli glavi 133
Katja Zakrajšek
K problematiki prevajanja afriškega evrofonskega romana v slovenščino 157
Tone Smolej
Léopold Sédar Senghor pri slovencih 175
AArrss 44 AA..iinnddbb 33 1199..1122..22000099 55::5511::4488
Varia:
Marko Jenko
Medievalizem: od Ruskina k Chestertonu 188
Meta Kordiš
Jugoslovanska naiva in popularna kultura 212
Tina Potočnik
Moderna arhitektura: problematika varstva in zaščite 248
Manja Premrl
Motiv slikarjevega ateljeja v delih Henrija Matissa in vpliv njegovega
Rdečega ateljeja na slikarje v drugi polovici 20. stoletja 272
Sara Rožman
Geneza pravice do umetne prekinitve nosečnosti v nekdanji Jugoslaviji 301
Barbara Turk Niskač
Medetnična delitev in interakcije na gostivarskih ulicah 326
Recenzije:
Jasmina Markič
Fernando Cabral Martins: Dicionário de Fernando Pessoa e do
modernismo portugues 347
Petra Mikša
Tone Strojin: Zgodovina slovenskega planinstva: Slovenska planinska
organizacija SPD-PZS, 1893–1948–2003 350
Iztok Šori
Jill Reynolds: The Single woman: an discursive investigation 354
Biografske informacije o avtorjih 358
Navodila za avtorje 363
AArrss 44 AA..iinnddbb 44 1199..1122..22000099 55::5511::4488
ŠTUDIJE
AArrss 44 AA..iinnddbb 55 1199..1122..22000099 55::5511::4488
AArrss 44 AA..iinnddbb 66 1199..1122..22000099 55::5511::4488
UVODNIK V TEMATSKI SKLOP
UVODNIK V TEMATSKI SKLOP »PODSAHARSKA
AFRIKA«
Tematski sklop z naslovom »Podsaharska Afrika« letošnje dvojne števil-
ke revije Ars et Humanitas je nastal v obdobju, v katerem opažamo, da se
je zanimanje slovenskih raziskovalcev različnih humanističnih področij za
ta del sveta močno povečalo. O tem pričajo v prvi vrsti številne znanstvene
objave, ki so vsaj deloma posvečene podsaharski Afriki, in vedno večje za-
nimanje študentov slovenskih univerz za t. i. postkolonialne študije (kar se
odraža med drugim v večjem številu diplom o postkolonialnih vprašanjih,
zlasti o podsaharski Afriki). Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani,
kjer potekajo prizadevanja za okrepitev afrikanistike v okviru novih uni-
verzitetnih programov, pa so afriške književnosti v angleščini in francošči-
ni zdaj močneje zastopane na študijskih smereh, ki so se doslej ukvarjale
predvsem z evropskimi in severnoameriškimi literarnimi deli. To zanimanje
za podsaharsko Afriko lahko pripisujemo večji pozornosti, ki se afriškim
študijam namenja v Evropi in svetu nasploh, vse večji odprtosti slovenske
družbe do oddaljenih dežel in kultur ter prizadevanjem slovenskih afrika-
nistov, ki so zadnja leta bolj številni in zelo dejavni. Med njimi naj omenim
vsaj pokojnega etnologa in antropologa profesorja Boruta Brumna, ki je
Afriko vrsto let približeval študentom ljubljanske univerze. Dodamo naj,
da prav tako narašča število afriških literarnih del, ki jih lahko slovenski
bralec bere v svoji materinščini, kar je znak, da se za ta del sveta vse bolj
zanima tudi širša slovenska javnost.
Pogled v bližnjo zgodovino nam pokaže, da se je zanimanje slovenske
javnosti za Afriko v resnici krepilo že med šestdesetimi in osemdesetimi
leti, ko je Slovenija kot jugoslovanska republika sodelovala pri gibanju t. i.
»neuvrščenih«. To gibanje je med drugim ustvarilo družbenopolitično kli-
mo, ki je nedvomno ugodno vplivala na boljše poznavanje »tretjega« sve-
ta v Sloveniji, vključno s podsaharskimi deželami. Tako so se nizali obiski
afriških politikov in izmenjave študentov, ki so včasih po študiju v Sloveniji
ostali in postali del slovenske družbe. Tako je prišlo do živih, osebnih stikov
med Slovenci in Afričani, ki so podlaga za resne, iskrene stike med naro-
di. Ta ugodna politična klima je privedla tudi do povečanja zanimanja pri
7
AArrss 44 AA..iinnddbb 77 1199..1122..22000099 55::5511::4488
ARS & HUMANITAS
slovenskih založnikih, saj so prevodi iz afriških književnosti začeli izhajati
pogosteje: med letoma 1960 in 1990 je izšlo okrog 40 knjižnih izdaj, najbolj
plodno pa je bilo leto 1980, ko je izšlo kar 8 afriških romanov v slovenskem
prevodu. Omembe vredna je zbirka »Mostovi«, ki jo je leta 1976 ustanovi-
la Pomurska založba in v kateri je izšlo dvanajst pomembnih romanov iz
afriških književnosti (od Achebejevega romana Božja puščica leta 1977 do
Marianinega izdajstva kamerunskega pisatelja Bernarda Nange leta 1987).
V tem času bili so nekateri afriški grafi ki (zlasti iz Južnoafriške unije) pred-
stavljeni na ljubljanskih mednarodnih grafi čnih bienalih (v letih 1955-1961
in 1977), prav tako so jugoslovanski grafi ki nekajkrat gostovali po Afri-
ki (npr. v letih 1980-1981 je bila razstava Contemporary Yugoslav Prints
predstavljena v več afriških državah). Poleg tega številni potopisi, ki so izšli
v zadnjih desetletjih, pričajo o tem, kako so se nekateri Slovenci poglobili v
afriško resničnost in tradicijo.
Pričujoči tematski sklop je sestavljen iz osmih razprav, v katerih raz-
iskovalci predstavljajo bodisi s podsaharsko Afriko povezana vprašanja,
pomembna s stališča posameznih strok, bodisi posebne vidike afriško-slo-
venskih odnosov. Prvi dve razpravi obravnavata posebna vidika sodobne
afriške realnosti: vprašanje razvoja ob začetku 21. stoletja in vprašanje po-
stkolonialnega nasilja. V članku »Razvojno zaostajanje podsaharske Afri-
ke« Katja Vintar Mally s stališča regionalne geografi je sooča razvojne teža-
ve podsaharske Afrike ob prelomu stoletij s t. i. razvojnimi cilji tisočletja,
ki jih je OZN določila na podlagi Milenijske deklaracije iz leta 2000. Na
podlagi novejših zgodovinskih dognanj in analize imperializma pri Han-
nah Arendt se Vlasta Jalušič v razpravi »Evropska zapuščina Afriki, afri-
ška zapuščina Evropi: postkolonialno nasilje in pošast genocida« ukvarja z
elementi zahodne zapuščine, katerih vpliv je bil odločilen pri zločinih, ki
so zaznamovali podsaharsko Afriko ob prelomu med 20. in 21. stoletjem
(zlasti pri genocidi v Ruandi). Proti koncu članka se avtorica sprašuje, kaj
bi se lahko zahodni svet naučil iz situacije v Afriki, do kakšnih razmišljanj
– zlasti v zvezi z rasizmom – bi ga morale pripeljati afriške postkolonialne
izkušnje. Naslednji trije članki zadevajo preučevanje afriških književnosti
s treh različnih perspektiv. V članku z naslovom »De l’oralité à l’écriture
ou de l’africanité à la transculturalité« (»Od ustnosti do pisave ali od afri-
škosti do transkulturnosti«) senegalski profesor in raziskovalec Mwamba
8
AArrss 44 AA..iinnddbb 88 1199..1122..22000099 55::5511::4488
UVODNIK V TEMATSKI SKLOP
Cabakulu opredeli različne oblike ustne literature, ki so igrale pomembno
vlogo v izoblikovanju afriških književnostih. Tako nazorno predstavi raz-
merje med ustno in pisno literaturo v afriških kulturah. V kolonialne čase
se vrača Gabriela Babnik, ki prikazuje roman Chinua Achebeja z naslovom
Razpad iz leta 1952 kot odgovor na negativno podobo Afričanov v Evro-
pi, zlasti v Conradovem romanu Th e Heart of Darkness. Pisanje romana je
pri nigerijskem pisatelju dejanje upora, ki bo zgled za številne druge afri-
ške pisatelje. V članku »Zahod v Afriki in Afričanke na Zahodu« Nataša
Hrastnik preučuje tematiko, značilno za žensko pisanje v sodobnih afri-
ških književnostih s poudarkom na iskanju identitete, ki ga lahko imamo
za vodilno temo pri afriških pisateljicah. Zadnji trije članki predstavljajo
tri različne vidike slovensko-afriških odnosov. V članku z naslovom »Črno
sonce v beli glavi« Marko Frelih predstavlja sudansko misijo, ki jo je sredi
19. stoletja vodil slovenski krščanski misijonar dr. Ignancij Knoblehar in
ki jo lahko imamo za prvo temeljitejšo neposredno srečanje Slovencev s
podsaharsko Afriko. Kot prevajalka afriških literarnih del se Katja Zakraj-
šek v članku »K problematiki prevajanja afriškega evrofonskega romana
v slovenščino« ukvarja s posebnostmi afriških književnosti v »evropskih«
jezikih in razmišlja o implikacijah teh posebnosti pri prevajanju v slovenski
jezik. S prevajanjem se iz literarno-zgodovinske prespektive ukvarja tudi
Tone Smolej v članku »Léopold Sédar Senghor pri Slovencih«, v katerem
posveča pozornost izboru pesmi velikega senegalskega pesnika, ki je leta
1975 izšel v slovenskem jeziku.
Slovenski raziskovalni prostor seveda premore veliko več zanimivih raz-
iskav v zvezi z Afriko, zato lahko samo obžalujemo, da nekateri raziskovalci
pri tej publikaciji niso mogli sodelovati in da zato njihova stroka tukaj ni
zastopana. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sodelovali
pri projektu s kakovostnimi in raznovrstnimi razpravami.
Florence Gacoin-Marks
9
AArrss 44 AA..iinnddbb 99 1199..1122..22000099 55::5511::4488
ARS & HUMANITAS / PODSAHARSKA AFRIKA
Katja Vintar Mally
RAZVOJNO ZAOSTAJANJE
PODSAHARSKE AFRIKE
Ključne besede: Podsaharska Afrika, države v razvoju, razvojni cilji ti-
sočletja, regionalna geografi ja
Uvod
Podsaharska Afrika je izjemno raznolika svetovna regija, ki se ponaša z
obsežnim naravnim bogastvom, velikimi človeškimi potenciali in bogato
zgodovino. Toda zibelka človeštva je dandanes odrinjena na rob svetovnega
dogajanja. Iz nje prihajajo pretežno slike in poročila o revščini, konfl iktih,
naravnih nesrečah, boleznih in drugih negativnih pojavih, ki prispevajo k
izrazito neugodni podobi regije v svetu.
V Podsaharski Afriki živi že okrog osemsto milijonov prebivalcev, od
katerih se jih skoraj polovica sooča s pogoji skrajne revščine. Države Pod-
saharske Afrike so nasploh med najbolj revnimi na svetu. Po podatkih
Svetovne banke (Africa Development ..., 2008) je leta 2006 bruto domači
proizvod (BDP) celotne regije znašal 744 milijard USD, kar je ustrezalo
28 odstotkom ustvarjenega BDP na Kitajskem ali 69 odstotkom BDP Bra-
zilije oziroma 74 odstotkom BDP Rusije. Dohodki večine držav so zelo
skromni, saj kar 56 odstotkov BDP v regiji prispevata gospodarstvi Južno-
afriške republike in Nigerije. Povečujejo se tudi razlike med revnimi in bo-
gatimi sloji. Številni Afričani so dandanes revnejši od svojih prednikov na
sredini 20. stoletja. Soubbotina in Sheramova (2000, 25) navajata, da je leta
1965 povprečni dohodek na afriškega prebivalca ustrezal 14 odstotkom
povprečja razvitih držav, medtem ko je trideset let pozneje dosegal le še
7 odstotkov. Nesporno dejstvo je, da Podsaharska Afrika pri zagotavljanju
10
AArrss 44 AA..iinnddbb 1100 1199..1122..22000099 55::5511::4488